gospodarstvo

JEK 2 in referendum - odzivi

19.1.2024 | 10:00

Vizualizacija projekta JEK2 (GEN energija)

Vizualizacija projekta JEK2 (GEN energija)

Potem, ko je poslanska skupina SDS vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka krške nuklearke (Jek 2) in manjših modularnih reaktorjev, se v politiki vrstijo odzivi.

Levica za referendum na podlagi vseh potrebnih informacij

Referendum o Jeku 2 se mora po mnenju Levice odviti takrat, ko bo imela javnost na razpolago vse potrebne strokovne, prostorske, varnostne in stroškovne informacije o projektu. "O tako pomembnem vprašanju o naši skupni prihodnosti morajo imeti končno besedo državljani," so zapisali.

"Sodeč po zadnjih raziskavah javnost podpira jedrsko energijo in gradnjo drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), a to je vprašanje, ki naj se na koncu razreši z referendumom," so v odzivu na potezo poslanske skupine SDS, ki je danes vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma na to temo, zapisali v Levici.

Ob tem pa je treba po njihovem prepričanju poskrbeti, da se pri projektu Jek 2 ne bo ponovil projekt šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, katerega gradnja se je močno podražila. "Postopek mora zato potekati javno in transparentno, javnost pa naj se odloči takrat, ko bodo na razpolago vse potrebne informacije," so ocenili.

NSi za čimprejšnji referendum

V NSi se po besedah poslanca Jerneja Vrtovca zavzemajo za čimprejšnjo izvedbo referenduma o gradnji drugega bloka krške nuklearke (Jek 2). "Dobro je, da ljudi čim prej vprašamo, ali si to želijo ali ne. Da ne mečemo denarja skozi okno, če si ljudje tega morebiti ne želijo," je dejal Vrtovec.

V NSi po njegovih navedbah ne vidijo nobene težave, da se potezo poslanske skupine SDS, ki je danes vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma na to temo, podpre. Referendum na to temo je potreben in to čim prej, je dejal Vrtovec.

"V NSi se strinjamo, da je za razogljičenje družbe in za energetsko neodvisnost Slovenije pomembno, da imamo drugi blok nuklearne elektrarne," je dejal in navedel, da je sam kot minister izdal vsa soglasja in energetsko dovoljenje, da bi do tega hitreje prišli.

Ta vlada pa je po njegovi oceni pri tem zelo počasna. Za dokumentacijo se je po njegovih navedbah doslej že porabilo nekaj 10 milijonov evrov, zato bi morala biti odločitev referendumu o Jek 2 sprejeta čim prej, in ne šele leta 2027, torej po volitvah, kot to predvideva vlada v različnih dokumentih, je povedal.

"Do posvetovalnega referenduma lahko sedaj pridemo spomladi," je dejal in dodal, da je vse odvisno od sklepa DZ. "Želim, da koalicija vidi to kot priložnost in to pobudo podpre, in da ne vidi tega kot nekaj, kar je nujno zlo," je še dejal.

Ob tem je spomnil, da v NSi ne podpirajo vladnega predloga novele energetskega zakona. Če bo vlada pri njem vztrajala, so v NSi v začetku leta napovedali, da bodo na zakon vložili predlog za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma.

Vesna za nepristransko in strokovno razpravo

Slovenija po mnenju zunajparlamentarne stranke Vesna potrebuje stalen, varen in zelen način pridobivanja električne energije, a stranka tega vira ne vidi v jedrski energiji. Vesna bo zato pred referendumom o Jeku 2 zahtevala transparentno, strokovno in uravnoteženo razpravo o energetski varnosti, so poudarili.

"Večgeneracijski projekti, kot je gradnja drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), si zaslužijo strokovno neodvisen, pazljiv in konservativen pristop, mednarodno sodelovanje s sosedi ter povsem odprto in demokratično soodločanje državljanov," so ob potezi poslanske skupine SDS, ki je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma na to temo, zapisali v stranki Vesna.

Za izvedbo referenduma je treba po njihovem mnenju zagotoviti nepristransko in strokovno razpravo ter ljudem predstaviti argumente za in proti, vse alternative in možne posledice različnih scenarijev. "Jedrska energija ni in ne more biti poceni vir, ni ne zanesljiv ne varen vir ter ni brezogljična," so znova opozorili.

Kot so obrazložili, bo Slovenija pri pridobivanju jedrske energije v stalni odvisnosti od dobave urana, ta pa je glede na geopolitične razmere v svetu nezanesljiva. Pri varnosti se po njihovem ne sme spregledati okoljskih vplivov in vprašanja skladiščenja odpadkov ter možnosti naravnih nesreč na potresnem območju.

Gradnja enega reaktorja bi po ocenah znašala okoli 15 milijard evrov, pri čemer so načrtovani stroški gradnje v vseh državah EU med projektom drastično poskočili, predvideni čas gradnje pa se je podaljšal, so navedli. Sredstva iz proračuna EU niso dovoljena za financiranje gradnje jedrskih elektrarn, Evropska investicijska banka ne financira teh investicij, prav tako ne mednarodni finančni trg. "Projekt je finančno prevelik za Slovenijo," so ocenili v Vesni.

Tudi SLS in Bogovič za čimprejšnjo izvedbo referenduma

Zunajparlamentarna stranka SLS in evropski poslanec Franc Bogovič se zavzemata za to, da o projektu Jek 2 odločijo ljudje in da se do referendumske odločitve pride čim prej. Posvetovalni referendum naj se izvede hkrati z volitvami v Evropski parlament, ki bodo v začetku junija, predlagajo.

"Želim, da vprašanje jedrske energije in gradnja drugega bloka krške nuklearke (Jek 2) ostaneta nadstrankarska tema, ki povezuje in krepi zavedanje, da smo za prihodnost preskrbe z energijo odgovorni sami," se je na predlog za razpis posvetovalnega referenduma na to temo odzval evropski poslanec Bogovič (SLS/EPP).

Pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji Jeka 2 in manjših modularnih jedrskih reaktorjev so pozdravili tudi v stranki SLS. Prav je, da pridemo čim prej do referendumske odločitve o tem projektu, saj bomo tako omogočili prehod v nizkoogljično družbo, preprečili energetsko revščino in propad industrije zaradi predrage cene energije, so zapisali.

"Kot nekdanji dolgoletni župan Krškega in zagovornik jedrske energije trdno verjamem, da je energetski zeleni prehod v nizkoogljično družbo možen le v kombinaciji različnih obnovljivih virov energije skupaj z jedrsko energijo," je dejal Bogovič in dodal, da se zavedanje o tem, da je in bo jedrska energija ena ključnih za prihodnost na evropskih tleh, krepi tudi v Evropskem parlamentu.

V energetiki moramo po njegovem spoštovati pravilo tehnološke nevtralnosti. Ob tem potrebujemo vse tehnologije, ki lahko zagotovijo odpornost, zanesljivost ter konstantnost oskrbe s konkurenčno, nizkoogljično električno energijo, je še ocenil.

STA; M. K.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava