»Nekatere države, ki so nagnjene k temu, da na odnose med Kitajsko in Rusijo gledajo skozi prizmo zavezništev iz hladne vojne, vidijo le svojo lastno podobo,« je Qin dejal na prvi tiskovni konferenci, odkar je decembra lani prevzel položaj zunanjega ministra.
Po njegovih besedah so kitajsko-ruski odnosi »dober zgled za mednarodne odnose« in »niso usmerjeni proti nobeni tretji državi« oziroma »nobeni državi ne predstavljajo grožnje«, poroča španska tiskovna agencija EFE. S sodelovanjem Kitajske in Rusije bo »svet dobil gonilno silo v smeri multipolarnosti in večje demokracije v mednarodnih odnosih,« je ocenil.
»Če ZDA ne bodo pritisnile na zavoro, ampak bodo še naprej drvele po napačni poti, nobena varovalna ograja ne bo mogla preprečiti iztirjenja in zagotovo bo prišlo do konflikta in soočenja,« je opozoril kitajski minister in okrcal dojemanje Kitajske s strani Washingtona kot »resno izkrivljeno«.
Po mnenju Qina imajo namreč ZDA Kitajsko za »glavnega tekmeca in največji geopolitični izziv«. Washington sicer govori o konkurenci in tekmovanju, pravzaprav pa želi zatreti Kitajsko na vseh področjih, je še ocenil in pozval k izboljšanju odnosov med velesilama.
Kitajski voditelj Xi Jinping je po navedbah kitajskih državnih medijev na zasedanju dodal, da »zahodne države na čelu z ZDA izvajajo vsestransko zadrževanje, obkrožanje in zatiranje Kitajske, kar je kitajskemu razvoju prineslo hude izzive«. Xi je namesto o »nekaterih državah« tokrat neposredno govoril o ZDA in Zahodu.
Zunanji minister Qin je ob tem v luči vojne v Ukrajini pozval tudi k mirovnim pogovorom. »Proces mirovnih pogovorov bi se moral začeti čim prej, spoštovati pa bi bilo treba legitimne varnostne interese vseh strani,« je poudaril.
Kot je še dodal, se zdi, da »obstaja nevidna roka, ki si prizadeva za podaljševanje in zaostrovanje konflikta ter uporablja ukrajinsko krizo za določene geopolitične načrte«. Ob tem je vnovič poudaril, da Kitajska Rusiji med konfliktom ni zagotovila nobenega orožja.
Letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa se je začelo v nedeljo in bo trajalo do 13. marca. Na njem bo približno 3000 delegatov po pričakovanjih voditelju Xiju podelilo tretji petletni mandat na čelu države. Xi je sicer oktobra lani od centralnega komiteja kitajske komunistične partije že prejel nov mandat na položaju generalnega sekretarja partije in poveljnika kitajskih oboroženih sil.
Po napovedih Pekinga bodo na zasedanju potrdili tudi novo vlado, v nedeljo pa so že naznanili cilj petodstotne gospodarske rasti ter povečanje izdatkov za obrambo. Xi je nato v ponedeljek na zasedanju obljubil, da bo povečal kitajske proizvodne zmogljivosti in da se država ne bo zanašala na tuje trge.
