»Vsak dan, ki ga izgubimo s tem, da ne delamo ničesar, je dan, v katerem v BiH vse več ljudi umre od lakote, izčrpanosti in bolezni zaradi revščine,« je za bosanski časnik Dnevni avaz opozoril ekonomski strokovnjak Draško Aćimović. Meni, da 800.000 ljudi, ki jih navaja poročilo Svetovne banke, ni več samo na meji, ampak so to mejo prestopili.
»Vidite, da so ljudje lačni in da osnovne potrošniške košarice ne moreta več pokriti niti dve povprečni plači,« je dodal Aćimović. Potrošniška košarica Zveze samostojnih sindikatov BiH za februar 2022 znašala 2389 konvertibilnih mark (1224 evrov), medtem ko je povprečna plača v BiH v istem mesecu znašala 1059 konvertibilnih mark (542 evrov).
Aprila kar 14-odstotna inflacija
Aćimović je opozoril, da bi zaradi neukrepanja oblasti do konca leta lahko imeli dvakrat višjo inflacijo od zdajšnje. Letna inflacija v BiH je po podatkih državnega zavoda za statistiko aprila znašala že 14,1 odstotka, v marcu pa 10,2 odstotka. Najbolj, za 5,5 odstotka se je od marca do aprila podražila hrana.
Ekonomski strokovnjaki v BiH že dlje časa opozarjajo, da bi vlada morala sprejeti ukrepe za zajezitev inflacije ter pomagati kmetom in najrevnejšim, med drugim z ukrepi, kot so subvencioniranje energentov, začasna odpravo trošarin za goriva in znižanje stopnje DDV na živila.
Državna sredstva le za oblast in ne za ljudi
»Ob koncu minulega leta in v začetku tega leta je stroka pozivala oblast, naj sprejme ukrepe za ublažitev rasti cen, ki takrat ni bila niti blizu rasti, kakršna je zdaj. Vedeli smo, v katero smer to gre, ter prosili in apelirali, da sprejmejo konkretne ukrepe,« je za informativni spletni portal televizije Al Jazeera Balkans pred dnevi dejal makroekonomski analitik Faruk Hadžić. Država denar ima, a ga vidi kot sredstvo za uresničitev političnih in volilnih ciljev, se strinjajo ekonomski strokovnjaki v BiH. »Govorimo o stotinah milijonih sredstev več v primerjavi s tem, kar so načrtovali minulo leto,« je pojasnil Hadžić.
»Znano je, da je bilo v BiH v prvih štirih mesecih tega leta plačanih skoraj 500 milijonov konvertibilnih mark (250 milijonov evrov) več prihodkov na osnovi neposrednih davkov kot lani. Ta znesek pa zanje, tako za ljudi v vladi kot vladne entitete, predstavlja dodaten denar, ki ga lahko koristijo tudi za naložbe v infrastrukturne projekte podjetij, ki so blizu oblasti,« pa je za Al Jazeera Balkans dejal ekonomski analitik iz Banjaluke Zoran Pavlović.
