Prihodnje leto bo deset let, odkar na našem portalu spremljamo zavzeto delo Zavoda Vozim na področju preventive v cestni varnosti. Če so takrat orali ledino z organizacijo delavnic za mlade, kjer so odkrito, verjetno pogosto zelo boleče, delili svoje življenske zgodbe, je njihova akcija pred šestimi leti s številnimi partnerji postala veliko širša, tako vsebinsko kot tudi po svojem dosegu v slovenski populaciji.
Od takrat so heroji, ki furajo v pižamah, z zabav varno prepeljali številne mladostnike ter ob ostalem izvedli celosten pristop v 19 slovenskih občinah. V praksi tam potekajo delavnice za mlade, predavanja o alkoholu in konoplji za starše, predavanja za strokovno javnost o dobrih preventivnih praksah ter nočne vožnje z zabav oz. dogodkov. Iniciativa se izvaja predvsem na podeželskem območju, kjer so vožnje pod vplivom alkohola zaradi večjih razdalj verjetnejše. Projekt je ob dolgoletnih partnerjih – Toyoti Slovenija, zavarovalnici Generali in agenciji Luna\TBWA – sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje in Javne agencije RS za varnost prometa. V preteklem letu so med drugim ugotovili, da v družbi postopoma prihaja do pozitivnih sprememb, saj mladi med 15. in 24. letom niso več najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Sloveniji.
Kljub temu vožnja pod vplivom alkohola ostaja problem, pri čemer se v nočnem času – med 20. uro in 6 uro zjutraj – po statističnih podatkih zgodi kar 46 % vseh prometnih nesreč, ki jih povzročijo vinjeni vozniki. Velik del se jih konča s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami.
Komik Žan Papič je v uvodu na humoren način osvetlil zgodbo s primerom iz prakse ter dodal, da se predvsem moški radi dokazujejo in – kljub temu, da žal pogosto radi spijejo preveč alkohola – še vedno sedejo za volan. Njegova opažanja je potrdil David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, ki opaža, da kljub ponudbi za varen prevoz domov nekomu, ki je spil preveč, tudi njegovi kolegi pogosto sedejo za volan alkoholizirani in odpeljejo domov. Ob tem je dodal: “(In) glede na statistiko lahko sklepamo, da so mladi že vzpostavili drugačen, bolj zdrav odnos do pitja in vožnje, kar je zelo pohvalno. Res jim je mar za svoje vrstnike, predvsem da se ne usedejo za volan k vinjenemu vozniku. Zakaj nam, starejšim, ni mar in tega ne prakticiramo?”
Na okrogli mizi, v kateri so sodelovali Matjaž Leskovar iz Generalne policijske uprave, Karmen Henigsman iz NIJZ, antropolog dr. Dan Podjed ter Gregor Mauko iz Toyote Slovenija, so se sogovorniki dotaknili različnih vidikov problematike.
Matjaž Leskovar je potrdil, da je vožnja pod vplivom alkohola žal še vedno eden glavnih dejavnikov tveganja za prometne nesreče, ki se v veliki meri dogajajo ponoči in ob sobotah, po njihovih opažanjih že od 18. ure dalje pa vse do 6. zjutraj. Dodal je, da bodo tudi v mesecu decembru nadzorovali voznike z intenzivnim nadzorom prometa in preverjanjem njihovega psihofizičnega stanja. Eden od zaskrbljujočih statističnih podatkov je namreč med drugim tudi, da se je povprečna koncentracija alkohola v krvi pri povzročiteljih nesreč dvignila z 1,41 g/kg v 2021 na 1,44 g/kg v 2022.
Karmen Henigsman je osvetlila problem pitja alkohola v Sloveniji, kjer smo po njenih besedah pogosto izpostavljeni vplivom t.i. mokre kulture, ki jo odraža izrazito sprejemajoč odnos do pitja alkohola: “A varne meje pitja alkohola ni. Zato je zgled odraslih, ki izkazujejo odgovoren odnos do pitja alkohola na način, da pijejo nič ali čim manj alkohola, še toliko pomembnejši tako za zmanjševanje negativnih posledic, kot tudi za spreminjanje pivskih navad pri mladih, ki se po večini ustvarijo doma. Sprašujemo pa se, če bi bilo to mogoče obrniti, kar bi se posledično preneslo tudi v primer vožnje pod vplivom alkohola?”
Antropolog dr. Dan Podjed je problem predstavil predvsem z vidika starejših, ki se ne znajo zabavati brez alkohola, za razliko od mlajših pa ne znajo prositi za pomoč. Poudaril je: “Sporočilo namenjam predvsem moškim svojih let, s katerimi se najbolj poistovetim. Vse bolj ugotavljam, da nisi pravi moški, če ‘ga veliko neseš’. Pravi moški si, če upaš priznati sebi in drugim, da potrebuješ pomoč in če priskočiš na pomoč drugim, ko jo potrebujejo. ‘Prosim, pridi me iskat, saj ne morem sam voziti,’ je stavek, ki to ugotovitev morda najbolje povzame. Pri tem pa moškost pravzaprav nima veliko opraviti. Gre za to, da smo v prvi vrsti ljudje, ki nam ni vseeno zase in za druge.”
Gregor Mauko, direktor Toyota Slovenija, je med drugim povedal: “Avtomobilska industrija z velikimi koraki povečuje in izboljšuje aktivno in pasivno varnost. Včasih je bila varnost v številu zračnih blazin, danes pa govorimo skoraj že o inteligentnih vozilih z branjem prometnih znakov, aktivnim tempomatom, ki spremlja vozila pred sabo, sledenjem črtam na vozišču z opozorilom voznika, kdaj prečka črte, … Skratka, vozila so praktično samovozeča, vendar je odgovornost še vedno na strani voznika, ki v kritičnih situacijah prevzame pravo odgovornost.” Po drugi strani je pojasnil, da družba Toyota v prehodu iz avtomobilskega proizvajalca v mobilnostno podjetje razmišlja tudi o sprejemljivih in dostopnih alternativah lastnemu osebnemu avtomobilu. Ena od takšnih v Sloveniji obstaja in se razvija v skupnem projektu ToyotaGO z občino Kočevje ter Zavodom Sopotniki, kjer so za prebivalce občine organizirali prevoze na zahtevo.
Letošnja kreativna ideja nagovarja javnost s posnetki “parkirišč”, ki so pogosteje rezervirana za alkoholizirane voznike. Če se jim želite izogniti oziroma poskrbeti za svoje ljubljene, lahko med drugim izpolnite herojski vau’čer, ki ga najdete na spletni strani http://heroji.si/.
Avtomobilizem.com (Vir: Zavod Vozim. Foto: Urška Radolović. Kreative: Luna\TBWA.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen