Urška Klakočar Zupančič je v izjavi za medije po srečanju s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) poudarila izboljšanje na področju odnosa državnih organov in funkcionarjev do komisije. "Dejansko je komisija spoznana za zelo pomembnega partnerja, kot nekdo, čigar vloga je izjemno pomembna, da vzdržujemo v Sloveniji stanje preglednosti in integritete," je dejala.

Kot jo je obvestil Šumi, vlada obravnava priporočila KPK-ja in do njih zavzame stališče. To je ocenila kot velik korak naprej, saj da to pomeni, da KPK "ni več neki nebodigatreba, ampak zelo pomemben organ, ki ga je treba spoštovati". Omenila je še pripravo nove resolucija o preprečevanju korupcije, ki naj bi jo DZ obravnaval jeseni.

Obenem pa je opozorila, da "še ni opazno večjega izboljšanje na področju korupcijskih tveganj na splošno, in sicer je med nami še premalo ozaveščenosti glede integritete, vzpostavitve zaupanja med funkcionarji in družbo", kar da je še posebej vidno na lokalni ravni.

Kot je opozorila predsednica DZ-ja, je Slovenija v zadnjih 20 letih nekoliko zastala na področju zavedanja o pomenu transparentnosti, o vlogi preganjanja korupcije in o tem, kako pomembno je, da so državni funkcionarji osebe z visoko stopnjo zaupanja in visoko integriteto. Slovenija je po njenih besedah na tej lestvici precej nizko in mora še precej narediti. Meni, da lahko veliko naredimo z izobraževanjem, z neprestanim ponavljanjem pomembnosti teh vrednot in tudi z dostojnim življenjem. Ko so namreč ljudje dostojno plačani za svoje delo in dostojno živijo, je korupcijskih tveganj precej manj, meni.

Po Šumijevih besedah v komisiji ocenjujejo, da delajo dobro, kot je ocenila tudi predsednica DZ-ja. "Za še učinkovitejše delo pa so mogoče potrebne določene zakonske spremembe, predvsem pa, da bi se naša priporočila v praksi, če že ne upoštevala, pa vsaj dolžno obravnavala," je dejal.

Ob tem je kot pomembno opozoril še, da naj vsi, ki so v družbi pristojni za področje preprečevanja korupcije, stopijo skupaj. Omenil je učinkovito sodelovanje KPK-ja z zavodom za šolstvo in poudaril pomen sodelovanja tudi s civilno družbo, nevladnimi organizacijami, neodvisnimi državnimi organi in tudi politiko, ki da naj pristopi vsaj z načelnim strinjanjem o težavah in zavedanjem problema.

Poudaril je še, da morajo standardi iz protikorupcijske zakonodaje iz leta 2010, kot so integriteta, nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja, kot standard živeti tudi v praksi, ne samo v zakonu.

Glede opažanj na področju korupcije v zdravstvu je Šumi dejal, da so v sklepnem delu priprave analize, ki so jo napovedali spomladi in v kateri bodo razgrnili v preteklosti, že zaznana in mogoče tudi kakšna nova korupcijska tveganja. Naslovili jih bodo na pristojno ministrstvo in vlado, obenem pa tudi javnost obvestili, kaj bi bilo po njihovem mnenju treba spremeniti.

Na vprašanje, ali obstaja sum korupcije v primerih, ko je v središču razpisov vedno eden in isti ponudnik, pa je Šumi odgovoril, da so korupcija in tudi korupcijska tveganja "vedno obstajala in vedno bodo", odnos do njih pa da je odraz zrelosti. "Mi se zavzemamo, da bi bila korupcijska tveganja naslovljena bolj zrelo, bolj pregledno, bolj odgovorno in da bi jih bilo v praksi vse manj," je dejal.

Pojasnil je, da bi pri vsakem razpisu lahko prišlo do določenih tveganj. "Če pa so izpolnjeni vsi standardi, ki jih določa tako zakon o javnem naročanju kot tudi drugi zakoni, pa je seveda to omejeno. In če v praksi delamo zraven še pregledno in odgovorno, potem praviloma preprečimo takšna tveganja," je dodal.