Minister predstavil 'siamska dvojčka, ki bosta izkoreninila korupcijo'

S predstavitvijo predlogov zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki sta prva v sklopu načrtovane zdravstvene reforme, ju je ministrstvo za zdravje poslalo tudi v javno razpravo. Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je dejal, da je to velik dan za slovensko zdravstvo. "Začenjamo gradnjo temeljev novega zdravstvenega sistema, njegovo prenovo in nadgradnjo," je dejal in dodal, da ne dvomi, da bo razprava burna, a da verjame tudi, da je širši konsenz o zdravstvu mogoče doseči.

"Brez najširšega možnega konsenza reforme ni mogoče doseči in je implementirati. Tega se zavedamo," je dejal in dodal, da bodo konsenz iskali tako na politični in družbeni kot socialni ravni. Po najbolj optimalnem scenariju bi lahko celotno implementacijo izvedli do 1. januarja 2026, prve spremembe pa bi se lahko zgodile že 1. januarja naslednje leto, večje spremembe v financiranju pa 1. januarja 2025. "Gre za hitro in ambiciozno časovnico," je priznal minister.

Prepričan je, da bodo spremembe, ko bodo enkrat v celoti implementirane, razbremenile zaposlene in izboljšale kakovost ter dostopnost javnega zdravstva. Predloga zakonov so sicer najprej predstavili Ekonomskemu-socialnemu svetu (ESS), ki se je z obema seznanil. Socialni partnerji so bili do njiju, predvsem do predloga zakona o ZZZS, kritični, zato so predlagali pogajanja v okviru pogajalskih skupin. Minister je napovedal, da jih bodo oblikovali v najkrajšem času in v okviru javne razprave začeli socialni dialog.

Ob tem pa je minister poudaril še, da sta zakona siamska dvojčka in kot taka med seboj povezana. "Ko bomo naredili digitalno transformacijo, se bo to pokazalo v centralni bazi, ki jo upravlja ZZZS. Vse bo transparentno in vse bo za seboj pustilo digitalno sled. V središče bomo postavili vsakega prebivalca RS, ZZZS mora služiti vsem nam in mora najti partnerski odnos z ostalimi izvajalci. Ti pa morajo videti, koliko denarja iz javne zdravstvene mreže dobijo in kaj za to naredijo. Ker pa bo tako vse transparentno, bo po dveh letih novega sistema počasi izzvenela tudi sistemska korupcija," je prepričan Bešič Loredan.

ZZZS ostaja edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, aktivnejšo vlogo dobiva država

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic je podrobneje predstavila predlog zakona o ZZZS, o katerem je dejala, da je zapisan v prid temu, da bi se poslanstvo Zavoda še hitreje in učinkoviteje udejanjilo v korist državljanov. Dejala je, da bo ZZZS ostal edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in da bi ohranil statut javnega zavoda.

Ob tem pa v predlogu predvidevajo tudi strukturno prenovo Zavoda. Ta bi bila po novem dvotirna, in sicer bi se v ZZZS vzpostavila tričlanska uprava in skrčena 11-članska skupščina (danes ima Zavod 45-člansko skupščino). "Večino skupščine ohranjajo predstavniki zavarovanih oseb," je dejala Vidiceva.

Ob tem predlog zakona zasleduje vlogo Zavoda kot aktivnega kupca, ki mora postati glavni partner pri zagotavljanju kakovosti zdravstvenih storitev. Ob tem je poudarila tudi aktivnejšo vlogo države in ustreznejšo ureditev statuta k splošnim aktom. "Zakon je zapisan tako, da omogoča bistveno bolj aktivno sodelovanje dveh ključnih deležnikov – ministrstva in ZZZS. Ravno aktivna vloga je eden ključnih temeljev za prvi naslednji korak, ki se mora zgoditi, da se zdravstveni sitem postavi na novo in v korist državljanov," je prepričana. 

'Trenutno stanje v informatizaciji zdravstva je urejen kaos'

Vršilka dolžnosti generalnega direktorja na direktoratu za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar pa je predstavila predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu. Ta med drugim predvideva, da bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo posredovati v centralni zdravstveni informacijski sistem. Za vzdrževanje in razvijanje centralnega sistema bi oblikovali javno podjetje.

Zakon namesto dosedanjih okoli 80 zbirk podatkov ob tem določa šest krovnih zbirk podatkov, kamor je mogoče umestiti vso potrebno zdravstveno dokumentacijo in druge podatke. Kartica zdravstvenega zavarovanja ne bi bila več potrebna, saj bo njeno vlogo prevzela nova biometrična osebna izkaznica. Sredstva bi zagotovili iz proračuna, ZZZS in evropskih sredstev.

Trenutno stanje v informatizaciji zdravstva je opisala kot urejen kaos. Izpostavila je, da je centralni register, ki bo predstavljal hrbtenico informacijskega sistema, nujen. "Ogromno podatkov že zbiramo v sistemih, a ti žal niso sistematično strukturirani. Tudi način, kako se podatki zbirajo in urejajo, bi uredili z zakonom," je dejala in dodala, da so podatki, ki jih trenutno zbirajo, večinoma namenjeni zaradi obračunov različnih zdravstvenih storitev.

V predlogu zakona tako med drugim ukinjajo 79 različnih zbirk podatkov in jih namesto tega razvrščajo v šest zbirk, ugotavljajo, kako bi financirali informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT) in kako bi jo bolje izkoristili. "Potrebujemo denar za vzdrževanje IKT-sistema, proračun nam zagotavlja le investicijski denar," je dejala.

Dodala je, da je nujen tudi centralni nadzor nad porabo tega denarja. "Ta denar že danes vlagamo v IKT slovenskega zdravstva, a popolnoma nenadzorovano in razpršeno, zato učinki niso tako veliki, kot če bi ga z enega mesta usmerjali k bolnišnicam in ZD," je dejala.

Zakon bi tako torej uredil tudi zbiranje podatkov državljanov, ki vlagajo v javni zdravstveni sistem. Kot je dejala Kolarjeva, bi šlo tu za generični zapis, ki je v dogovoru z informacijsko pooblaščenko, zakon pa predvideva tudi kazni, če bi kdo te podatke izkoriščal. 

Minister: S pomisleki se bomo soočili na javni razpravi

Bešič Loredan je na vprašanje o večji pristojnosti, ki mu jo predlog zakona o ZZZS predaja, da se bo s pomisleki soočil na javni razpravi. "Zagotovo bodo zelo različna mnenja, vendar moramo priti do spremembe na bolje, vsi moramo zasledovati en cilj: da vsakega prebivalca, ki zdravstvo financira, postavimo v središče pozornosti," je dejal. Izpostavil pa je tudi transparentni pretok javnega denarja.

V iskanju konsenza si želi tudi podporo vseh parlamentarnih strank, tako koalicijskih kot opozicijskih. Zaveda se, da začenjajo pot, ki ne bo lahka in posuta z rožicami. A na njej bodo iskali kompromis, je jasen. "Spreminjamo morda celo 30 let star sistem, ki še ni bil spremenjen. Želimo pa postaviti sistem, ki bo primerljiv modernim zdravstvenim sistemom," je še dodal.

Kot smo že pisali, bi se zakon začel uporabljati 1. septembra 2023, ko bi vlada zamenjala tudi poslovodstvo zavoda. Med drugim namreč predlog ukinja tudi mesto generalnega direktorja Zavoda.

Veliko več pristojnosti naj bi z novim zakonom pridobil zdravstveni minister, ki bi prejel pristojnosti, da sam sprejema odločitve, ki so sicer po zakonodaji v pristojnosti skupščine ali uprave zavoda. Zavodu bi tako lahko predlagal, katere akte naj sprejme, v kolikor pa ga ne bi upoštevali, bi lahko minister takšen akt sprejel tudi sam.

Danes se je s predlogoma zakonov seznanil tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS). Socialni partnerji so bili do njiju, predvsem do predloga zakona o ZZZS, kritični.

Delodajalce med drugim moti oslabljen vpliv delodajalskih združenj z zmanjšanjem števila članov v novi skupščini, je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Na sindikalni strani ocenjujejo, da predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo avtonomijo ZZZS. Sprašujejo se, zakaj je potreben samostojen zakon, ko pa bi jih lahko naslovili z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Na vprašanje, kako komentira očitke, izrečene na ESS, je Bešič Loredan odgovoril, da bodo ravno zato predloga zakonov poslali v javno obravnavo. Ključno je, da gre v zakonodajni postopek čimbolj usklajen zakon, je poudaril.

Odzivi strank 

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je izjavi za medije dejal, da je dialog prvi korak k iskanju optimalne rešitve in k temu smo zavezani tudi naprej.

"Predstavitev zakonov sama po sebi še ne pomeni popolne usklajenosti znotraj koalicije. To pomeni samo predstavitev oziroma idejo, ki jo ima minister za zdravje oziroma ministrstvo in o kateri se bo še razpravljalo in usklajevalo," je dejal vodja poslancev SD Jani Prednik.

Tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je poudaril, da predloga še nista usklajena in bosta predmet obravnave na četrtkovem delovnem posvetu koalicije v DZ. Dodal je, da imajo "vrsto pomislekov" do predlaganih rešitev.

Po besedah vodje poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja bodo v stranki podprli vsako rešitev, ki bo blizu njihovemu programu na področju zdravstva.