Te zajemajo to, kar danes pojmujemo kot znanost (aritmetika, geometrija, astronomija) ali pa kot humanistične vede, med katere spadata retorika in dialektika. Pozneje v devetnajstem stoletju postane glasba del lepih umetnosti, kjer ima v primerjavi s slikarstvom in kiparstvom prav posebno mesto, saj lahko brez besed nagovori človeka v tistih odtenkih, kamor druge umetnosti ne sežejo. Prav tako ne moremo zanikati povezav med glasbo in družbo, njunega medsebojnega vpliva, saj glasba in družba sobivata v dialektičnem odnosu.

Tudi legendarni grungeskupini Pearl Jam je novi koronavirus prekrižal številne načrte – letos so po sedmih letih izdali nov album in ga namenili predstaviti na turneji in kot zvočno izkušnjo po kinematografih. Foto: AP
Tudi legendarni grungeskupini Pearl Jam je novi koronavirus prekrižal številne načrte – letos so po sedmih letih izdali nov album in ga namenili predstaviti na turneji in kot zvočno izkušnjo po kinematografih. Foto: AP

Pevec skupine U2 Bono je nekoč dejal: "Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi."

Seveda, kot smo nakazali že v uvodu, sta se moč in vloga glasbe skozi zgodovino precej spreminjali, pa vendar je bila vseprisotna že od nekdaj, že preden smo jo dojemali kot glasbo. Sprva je bila v pradavnini predvsem orodje za sporazumevanje med člani klanov med lovom, bila je del obrednih ceremonij.

Brez glasbe bi bilo življenje ena sama napaka.

Friedrich Nietzsche

Kakšna je vloga glasbe danes, dr. Rajko Muršič: "Glasba ima danes različne funkcije in vloge; ljudem pomaga tvoriti skupnost. Ljudem pomaga spoznati tisti najmanjši skupni imenovalec, ki ga potrebujemo kot človeška bitja, da delujemo skupaj. Če uresničevanje ali poslušanje glasbe pomaga izoblikovati nekakšen dogovor med člani določene skupnosti, lahko proučujemo tudi njene učinke na družbo v času izrednih stanj."

Dr. Svanibor Pettan: "Glasba ima v tem primeru dve funkciji; spodbujevalno sebe, drugih, lahko je tudi svetovanje z glasbo v smislu: ostani doma, druga naloga glasbe pa je zabava." Če se za hip osredotočimo na to zadnjo, ugotovimo, da je epidemija covida-19 spodbudila spontano glasbeno ustvarjalnost na vseh področjih družbenega življenja. Pa naj gre za individualno ali skupinsko muziciranje, slišimo tudi glasbo z balkonov. Po svetu in pri nas pa nastajajo številne predelave že znanih skladb in napevov. Dr. Svanibor Pettan razlaga:

"Tako Staying alive postane Stay inside, My Sharona postane My Corona, Macarena postane Karantena, Bohemian rhapsody zasedbe Queen pa postane Coronavirus rhapsody."

Pojav skrajnih družbenih stanj v človeški zgodovini je cikličen in nezaželen. Zastavlja se vprašanje, ali bi lahko dejansko stanje, v katerem smo, na neki način celo primerjali z vojnimi razmerami ter vlogo, ki jo ima glasba v tem kontekstu. Rajko Muršič:

Glasba vedno mobilizira ljudi, na drugi strani pa je nekakšen ventil, skozi katerega se lahko izrazijo določene stvari, ki jih ni mogoče izraziti drugače, še posebej ne v javnem diskurzu. Je nekakšen nadomestek za javnost, ko govorimo o fizični distanci, kar naj bi bila celo neka družbena distanciranost.

Rajko Muršič

"Sedanjih razmer ni mogoče primerjati z vojnimi razmerami, razen v državah, ki znajo urejati politične in druge družbene zadeve samo s silo in vojsko." Vloga, ki jo ima glasba v takšnih situacijah, je dvojna: "Glasba vedno mobilizira ljudi, na drugi strani pa je nekakšen ventil, skozi katerega se lahko izrazijo določene stvari, ki jih ni mogoče izraziti drugače, še posebej ne v javnem diskurzu. Je nekakšen nadomestek za javnost, ko govorimo o fizični distanci, kar naj bi bila celo neka družbena distanciranost. V tem pogledu ima glasba zelo pomembno normalizacijsko vlogo. Spravi nas v stanje, kjer se lahko srečujemo sami s seboj."

Svanibor Pettan pa opozarja še na en fenomen, ki je skupen tako v vojnih kot izrednih razmerah: "To je pojav band aidov, torej gre za skupino znanih izvajalcev popularne glasbe v domačem prostoru. In ta domač prostor pomeni nacionalni, mestni, žanrski ali celo poklicni. Hrvaška pesem Moja domovina hrvaškega band aida iz leta '91 je pred kratkim znova zaživela, neki novi popzvezdniki so jo na novo posneli zdaj, skoraj 30 let po nastanku. Pri nas bi lahko pesem Moja domovina enačili s skladbo Svobodno sonce slovenskega band aida iz leta '92, vendar se je trenutni band aid lotil predelave skladbe Zelena dežela zasedbe Victory. Zame pa je najprepričljivejša priredba kitajskega band aida, ki je nastala prav v času krize v Vuhanu."

Hrvaški band aid 2020

Slovenski band aid

Z epidemijo je javno življenje tako rekoč zastalo. Zaprle so se javne in izobraževalne ustanove, športni dogodki so prestavljeni, zamrlo pa je tudi živo muziciranje. Kakšne bodo posledice krize, katere panoge glasbenega življenja bodo najbolj prizadete? Ičo Vidmar: "Moramo se zavedati, da je živo muziciranje dejavnost, ki zahteva vpletenost številnih akterjev, zahteva sodelovanje. Od tistih, ki skrbijo za luči, za zvok, prodajajo vstopnice, do tistih, ki muzicirajo. Zadeva pravzaprav, če pogledamo globalno, ni videti rožnato. Ukrepi vlad pa tudi ne zadostujejo, predvidevam, da se bodo reševali veliki posli, kot je to v navadi. Kar pomeni, da bo iz krize nekdo, ki je že tako ali tako gospodarsko močan, da ne rečem na robu monopola, izšel bolje, mislim pa, do bodo najvitalnejši sektorji muziciranja tisti, ki bodo na dolgi rok nasrkali. Si predstavljate usodo glasbenika, ki je komaj začel svojo kariero, vanjo vložil 10–15 let svojega dela, ki drugega ne zna početi v življenju. In je že zdaj obsojen na to, da naslednje leto ali dve ne bo mogel na redno turnejo."

Foto: EPA
Foto: EPA

Glasba je prisotna v vseh kulturah, nekateri jo imajo celo za univerzalni jezik, saj lahko vpliva na naša čustva, tudi če nima besedila. Glasba nas spremlja vedno in povsod, ob vsakdanjih trenutkih, kot so vožnja z avtomobilom ali nakupovanje v supermarketu. Razveseljuje nas na zabavah, porokah in praznovanjih ter spodbuja v težkih življenjskih obdobjih. Zakaj? Verjetno zato, ker je glasba globoko zakoreninjena v našem kulturnem DNK. Ali kot je dejal znani nemški filozof Friedrich Nietzsche: "Brez glasbe bi bilo življenje ena sama napaka."

Še pred 60 leti je bila glasba sposobna mobilizirati večtisočglavo množico, ki je prepevala protestne pesmi, se upirala proti vojni v Vietnamu, hkrati pa je ljudi združevala pod idejo ljubezni in miru. Ičo Vidmar: "Včasih zamenjamo množičnost in pojav množičnega zbiranja ob glasbi z nečim, kar so lahko revolucionarna gibanja, tu moramo biti malo previdni. Seveda je glasba v marsičem odpirala horizonte in seveda tudi podpirala način delovanja – navsezadnje tudi željo po drugačnem, polnejšem, manj avtoritarnem življenju. Mislim, da je tega vse manj in deluje veliko bolj subtilno, saj je glasba vsepovsod in jo konzumiramo pod drugačnih porcijah in kanalih, kot so bili nastavljeni včasih, ko se je lahko zbralo 200.000 ljudi na koncertih. Danes pa je to del ekonomskega pogona in selekcije, ki je bolj tratenje prostega časa in možnost dobrega zaslužka."

V tem smislu se je pokazala glasba kot ena najpomembnejših stvari, ki jih imamo v življenju, saj ne nudi samo in zgolj umetniške oz. estetske funkcije.

Rajko Muršič

Torej ne bo ne revolucije ne poplave novih glasbenih žanrov, pa vendar Rajko Muršič ostaja optimističen in stavi predvsem na mlajšo generacijo glasbenikov, ki so s svojim izrazom vendar nekoliko revolucionarni: "Če govorimo o najmlajših proizvajalcih glasbe, najstnikih, ki proizvajajo glasbo doma z minimalnimi sredstvi, nekaj, kar smo poimenovali glasba iz spalnic. Ta glasba je zelo intimna in govori o neposrednem doživljanju sedanjega trenutka. Mogoče se je v zmedenosti tega trenutka, torej če se osredotočimo na zgodovinsko obdobje po letu 2008, vendar nekaj spremenilo. V tem času ne moreš na enak način peti protestnih pesmi kot Joan Baez. Lahko se greš poulično protestiranje, tam potrebuješ glasbo za izražanje svojega stališča. Ne moreš pa mobilizirati glasbe v mainstreamu, torej v tisti sferi, kjer se pretaka največ glasbe. Najmlajši so pokazali, da se z intimnim soočanjem z zvokom in glasbo da izraziti precej revolucionarne prvine, ki jih starejše generacije niti ne prepoznavajo več. Gibanje za podnebno pravičnost nima lastnega glasbenega idioma in glasbe, ima jo pa njegova generacija, ki pa bo verjetno po tem obdobju prav gotovo proizvedla neko določeno stališče, ki se nam bo razjasnilo kot tisti zvok ki bo prinesel določene drugačne načine ravnanj in delovanj."

"V tem času ne moreš na enak način peti protestnih pesmi kot Joan Baez. Lahko se greš poulično protestiranje, tam potrebuješ glasbo za izražanje svojega stališča. Ne moreš pa mobilizirati glasbe v mainstreamu, torej v tisti sferi, kjer se pretaka največ glasbe." Foto: EPA

In kaj nas je še naučil covid-19? "Pandemija nas je nekoliko presenetila. Nekoliko manj smo bili pripravljeni, da bomo tako brutalno doživeli tisti trenutek, ko ne bomo morali na koncert oz. glasbeno prireditev. Razvadili smo se, da glasbo lahko poslušamo kjer koli in kadar koli, ampak tisto, kar je ključno, je poslušati glasbo z drugimi, jo doživljati v živo, neposredno, to nam je zdaj onemogočeno. V tem smislu se je pokazala glasba kot ena najpomembnejših stvari, ki jih imamo v življenju, saj ne nudi samo in zgolj umetniške oz. estetske funkcije," odgovarja Rajko Muršič.

Ali bomo v prihodnosti nekoliko drugače gledali na živo muziciranje ali bomo po krizi ostali na starih tirih? Ičo Vidmar ostaja optimističen: "Mislim, da se bo na dolgi rok znova neverjetno cenilo muziciranje v živo, če se bo to zgodilo, in če se bo, na kakšen način. Mislim, da bo to posledica. Preobjedeni bomo vsega spletnega pretakanja in spremljanja v živo oz. strimanja ter bomo komaj čakali, da bomo šli na koncert, ki naj bi ponudil precej drugačno izkušnjo."

Glasba v družbenih spremembah