Poklukar: Pogoj CPT in ukrepi nas peljejo v pravo smer

Minister Janez Poklukar je povedal, da je stanje v bolnišnicah trenutno stabilno, število hospitaliziranih se je v zadnjih dneh celo malo zmanjšalo. Aktivnih je 13 covidnih bolnišnic, prejšnji teden so zaprli bolnišnico v Brežicah in aktivirali bolnišnico Sežana, ki pa verjetno ne bo dolgo odprta. "Naša želja je, da v ostalih bolnišnicah uspemo čim prej sproščati kapacitete, in sicer takoj, ko bodo potrebe pacientov po hospitalizacijah manjše," je dejal. 

Pojasnil je napovedi, ki so bile podlaga za ukrepe in uvedbo CPT-pogoja. Napovedi IJS z dne 29. 8. 2021 so kazale, da bi brez ukrepov lahko imeli v sredini oktobra v bolnišnicah skoraj 3000 ljudi, na intenzivnih enotah pa bilo blizu 600 ljudi. "To nas je močno skrbelo. Imeli smo izkušnjo drugega vala, ko se je število okuženih jeseni močno povečalo. Od 1. 9. 2020, ko je bilo reprodukcijsko število (R) 0,94, se nam je sredine oktobra zvišalo do 2,2. Naraslo je za več kot 100 odstotkov. Dokler je število R nad 1, nam epidemija raste. Nujno je bilo treba ukrepati, saj bi epidemija sicer ušla izpod nadzora," je povedal. 

Uvedba CPT-pogoja je bila po njegovih besedah orodje, ki smo ga imeli na voljo, da živimo normalno. "Edina druga možnost je bilo popolno zaprtje družbe, česar si nihče od nas ne more več predstavljati, si tega ne želimo, niti si tega kot družba ne moremo več privoščiti." Ukrep bi se lahko stopnjeval v hudo ekonomsko krizo in brezposelnost.

Stanje na intenzivnih enotah se je zniževalo z različnimi ukrepi, je naštel Poklukar. "Lani smo državo zaprli sredi oktobra pri R 2,1. Na intenzivnih enotah smo si opomogli šele na začetku februarja 2021 pri R 0,95. Ko se je R začel ponovno dvigovati, smo bili 1. aprila pri R 1,19 prisiljeni znova zapreti državo. Ker smo ukrepali že tako zgodaj, nam je uspelo v 12 dneh R spraviti na 1 in krivuljo ponovno premakniti navzdol. Konec epidemije smo razglasili 15. junija, ko je bil R 0,55. Če nadaljujemo trenutni trend R-ja, ki je 1, smo že dosegli vrh hospitaliziranih. To velja tudi, če se R zviša na 1,1. Če pa se R zviša za 20 %, na vrednost 1,2, nas čaka še en dodaten vrh. V nobenem primeru pa ne presežemo 450 hospitaliziranih." 

O pogoju CPT smo se pričeli pogovarjati sredi poletja in ga s 15. septembrom tudi uvedli. Razlika med izvajanjem in neizvajanjem pogoja CPT bi se po njegovem mnenju izrazila v življenju ali smrti več kot 1000 prebivalcev Slovenije.

Povedal je, da je v Sloveniji do danes za posledicami covida-19 umrlo 4.910 ljudi, povprečno na dan zboli 866 ljudi. Na intenzivni negi je 114 ljudi. "Te številke o smrtih so nam lahko abstraktne, dokler ena izmed njih ni nekdo, ki ga imamo radi. Zato poudarjam, trenutno nas pogoj CPT in ostali ukrepi peljejo v pravo smer. V smer, kjer covid obvladujemo in imamo odprto družbo. Zato jih moramo izvajati dosledno."

Zaključil je z bolj osebno noto: "Res je, cepiva imajo stranske učinke. Res je, niti cepljenje nas ne zaščiti 100 %. Tudi sam vsak dan mislim na Katjo, a hkrati mislim tudi na 4.910 ljudi, ki so do danes umrli zaradi virusa. Mislim na 114 ljudi, ki se trenutno zdravijo na intenzivni negi. Mislim na kolege zdravnike in na cenjene zdravstvene delavce." Odločitev za cepljenje je svobodna odločitev vsakega od nas, je še dodal in napovedal, da bo spoštoval vsako odločitev ljudi. "Pa vendar pozivam vsakega posameznika, da stopimo skupaj in poskrbimo za čim večji mehurček cepljenih. Prepričan sem v to, da smo prebivalci Slovenije med najbolj solidarnimi na svetu. Verjamem v to, da se bomo v prihodnjih tednih cepili – ne samo zaradi skrbi zase, temveč tudi v skrbi za sočloveka."

Povedal je še, da se je odločil, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah ne namerava sodelovati. "Zadnje, kar zdravstvo v tem trenutku potrebuje, je politizacija."

Na novinarsko vprašanje, do kdaj bo v veljavi pogoj PCT oz. CPT, je minister odvrnil, da smo z njim zamejili širjenje epidemije, zato ljudi prosi, da ga dosledno izvajajo še naprej. Ob poslabšanju stanja bodo sledili stroki, ki priporoča pogostejše izvajanje testiranj, merilo, na katerega bodo najbolj osredotočeni, pa je še vedno zasedenost števila postelj v enoti intenzivne terapije.

Glede odločitve o nadaljnjem cepljenju s cepivom Janssen, je povedal, da bo ta temeljila na ugotovitvah in odločitvi posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, ko bo ta sprejeta. "Do tedaj pa velja zdajšnja odločitev, torej, da je cepljenje s tem cepivom začasno ustavljeno." 

V zvezi s smrtjo ženske v UKC Ljubljana po cepljenju je povedal, da so postopki stekli. "Čakam, da vse inštitucije opravijo pregled tega neželenega dogodka in podajo poročilo, na podlagi katerega bomo lahko naprej ukrepali. Dejstvo je, da si tega želimo čim prej, a moramo dovoliti, da ta skupina brez kakršnih koli pritiskov neodvisno presodi o vsem, kar je treba, da pride do pravih zaključkov."

Kaj pa cepljenje mladoletnih z vektorskimi cepivi? "Zdravniška zbornica je bila zaprošena, da izvede strokovne nadzore, skladno s tem smo jo dodatno usmerili na NIJZ, ki razpolaga s podatki. Čakamo, da pride do končne realizacije."

Štrukelj: Cepiva so izjemno varna in učinkovita, stranski učinki so redki

Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani pa je spregovoril o cepivih. Evropska agencija za zdravila (EMA) bo po napovedih do konca novembra dala pozitivno mnenje za cepivo družbe Novavax, "ki ga čakamo že kar nekaj časa". Ne gre ne za DNA ali RNA cepivo, ampak za virusni s-protein, neke vrste na pol klasično cepivo. Ema končuje s pregledom cepiva kitajske družbe Sinopharm, tretjo fazo preverjanja je končalo tudi rekombinantno cepivo družbe Sanofi, ki je podobno cepivu družbe NovaVax. "Problem, ki ga izpostavlja Ema, je neodzivnost proizvajalcev do vprašanj, ki jih postavijo kot regulatorji." 

Cepiva so po njegovih besedah izjemno varna in učinkovita, vendar izkazujejo redke neželene učinke. Pri vektorskih cepivih (AstraZeneca, Janssen, Sputnik) so to krvni strdki in hkrati znižanje trombocitov (trombocitopenija). Pri informacijskih cepivih (Moderna, Pfizer) lahko pride do zelo redkega stranskega učinka vnetja srčne mišice ali osrčnika. Pojavlja se predvsem pri mlajših moških. 

Države se odločajo za uporabo različnih cepiv, odločitev je posledica rezultatov več milijonov cepljenih in statističnih analiz. Ljudje resda nismo statistika, ampak samo na osnovi številk lahko primerjamo učinkovitost oz. varnost cepiva ali zdravila, je še dejal. In ponazoril: "V Angliji letno zaradi aspirina in ostalih protivnetnih zdravil umre 3000 posameznikov. Dokazano, evidentirano. Vendar se nekaj 100.000 ljudi reši z jemanjem teh zdravil proti možganski kapi ali nenadnemu srčnožilnemu dogodku. Angleška agencija za zdravila, pa tudi vse ostale, bi umaknila aspirin, če bi pretehtala, da je tveganje preveliko. Številke so pomembne in jih moramo upoštevati."

Glede tretjega odmerka je povedal, da so dobili stališče EME, da je ta primeren za vse nad 18 let, šest mesecev po drugem odmerku, oz. 28 dni po drugem odmerku za tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem, kar določi lečeči zdravnik. "Po drugi strani pa EMA močno poziva, naj ne hitimo s tretjim odmerkom, da bi se cepiva, ki jih je bistveno premalo zunaj Evrope, enakomerno porazdelila po svetu."

Kakšno je trenutno epidemiološko stanje?

V sredo smo v Sloveniji opravili 5.336 testov PCR in 28.853 testiranj s hitrimi antigenskimi testi ter potrdili 968 novih okužb s koronavirusom. V bolnišnici je trenutno 413 covidnih bolnikov, na intenzivni negi 114. Umrli so trije bolniki. 

Slovenija sicer na novem epidemiološkem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) ostaja označena s temno rdečo barvo. Poleg nje so v celoti temno rdeče še Estonija, Latvija in Litva. Se pa epidemiološke razmere po Evropi razvijajo različno, na zahodu se pretežno izboljšujejo, na vzhodu slabšajo. 

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je pri nas po podatkih NIJZ cepljenih 1.132.152 ljudi, z vsemi odmerki cepiva pa 1.023.080. 

Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ bo sicer do konca tedna sprejela odločitev o nadaljnjem poteku cepljenja z vektorskimi cepivi, med drugim torej tudi o tem, ali ga bodo omejili na določene starostne skupine, je v torek navedla vodja skupine Bojana Beović. Vsaj do takrat pa v veljavi ostaja začasna ustavitev cepljenja s cepivom Janssen. 

Odločitev je sledila smrti mlajše ženske, pri kateri sumijo na zaplet po cepljenju s cepivom proizvajalca Janssen. Bolnica je po neuspešnem zdravljenju v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana umrla minulo sredo, dokazovanje neposredne povezave med cepljenjem in zapleti pa je stvar nadaljnjih postopkov NIJZ.