Spremembe v kuhinji: čas je za podnebni meni
Besede in besedne zveze, kot so trajnost, ogljični odtis in podnebne spremembe, so postale del našega vsakdanjika. Odmevajo v medijih in vedno bolj tudi v našem zavedanju, da je vsak izmed nas odgovoren za »zdravstveno stanje« našega planeta.
Zelo pomembno vlogo pri količini vseh izpustov toplogrednih plinov v okolje ima veriga oskrbe s hrano. Kje in kako nastanejo ti izpusti, kako pomembno je, da se aktivno angažiramo vsak dan pri tem, da jih zmanjšamo tudi s svojimi prehranjevalnimi navadami in vsakodnevnimi praksami v gospodinjstvu, pojasnjuje Nika Tavčar iz ustanove Umanotera – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Njihov glavni cilj je spremljanje novih trendov, uveljavljanje trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah in vzpostavljanje ravnotežja med človekom in okoljem. Vključeni so v številne dejavnosti, aktivno sodelujejo tudi v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE, katerega glavni cilj je prehod Slovenije v nizkoogljično družbo.
»Več kot dve tretjini vseh izpustov, ki nastajajo v oskrbovalni verigi s hrano, izhaja iz kmetijstva ter iz rabe zemljišč in sprememb v njihovi rabi. Pri tem igra največjo vlogo krčenje gozdov za pridobivanje novih kmetijskih površin, večinoma za pridelavo krme za intenzivno živinorejo. Ni zanemarljiv podatek, da lahko kar 70 % krčenja tropskega gozda pripišemo kmetijski proizvodnji. Preostanek izpustov nastaja pri predelavi, pakiranju in distribuciji hrane ter pri ravnanju z odpadno hrano,« nam razsežnost vpliva prehranske verige na okolje in posledično na podnebne spremembe pojasni Nika Tavčar.
Pri tem opozarja še na eno zelo pomembno težavo: »Kmetijstvo v trenutni obliki vpliva tudi na izginjanje biotske raznovrstnosti (tj. živalskih in rastlinskih vrst), kar pomeni tudi na izumiranje opraševalcev, ki so nepogrešljivi za pridelavo hrane; pa na kakovost vode in tal, ki so osnova prehranske samooskrbe. Ne nazadnje pa ima kmetijstvo zaradi prej navedenih podatkov posredno ali pa kar neposredno vpliv tudi na zdravje ljudi.«
Kako torej nastanejo izpusti, za katere je odgovoren ravno svetovni sistem oskrbe s hrano? Če natančneje pogledamo graf, je jasno, da lahko večji del izpustov iz sistema oskrbe s hrano (82 %) pripišemo pridelavi hrane. Več kot polovica te vrednosti izhaja iz pridelave hrane živalskega izvora. Pridelava rastlinske hrane za ljudi prispeva manj kot tretjino ogljičnega odtisa sistema oskrbe s hrano. Vsi drugi deli verige – predelava, pakiranje, prevoz in prodaja hrane – povzročijo manj kot 20 % skupnih emisij. »To pomeni, da ima vrsta hrane, ki jo izberemo, precej večji pomen kot npr. to, od kod je hrana pripotovala.« In to je prvo izhodišče, ki nas mora spodbuditi k temu, da moramo najprej spremeniti prehranjevalne navade: »Daleč najpomembnejši ukrep, ki ga lahko za zmanjšanje ogljičnega odtisa na področju prehrane sprejmemo kot posamezniki, je ravno zmanjšanje porabe hrane živalskega izvora – predvsem mesa in mleka,« opozarja Nika Tavčar.
Kakšne spremembe torej potrebuje naša skupnost, da bo skupaj pripomogla k zmanjšanju ogljičnega odtisa?
Kako lahko kmetije zmanjšajo ogljični odtis in hkrati krepijo svojo odpornost proti podnebnim spremembam?
Predvsem z odločitvijo za ekološko ali biodinamično kmetijstvo, ki je hkrati ukrep blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Ekološka pridelava hrane poleg tega povečuje kakovost tal in biotsko raznovrstnost, ki je ne nazadnje pogoj za obstoj človeške vrste na planetu. Ker je živinoreja za pridelavo mesa in mleka največji vir kmetijskih izpustov toplogrednih plinov, pomembno vlogo pri zmanjševanju ogljičnega odtisa kmetij igra tudi večja usmeritev v pridelavo rastlinske hrane za ljudi. Korak proti zmanjšanju ogljičnega odtisa so tudi kratke verige oskrbe z ekološkimi pridelki in partnerski odnosi s končnimi potrošniki, kar prispeva tudi k večji prehranski samooskrbi Slovenije. Kmetije lahko pri svojem delovanju sledijo tudi načelom Zero Waste s tem, da preprečujejo nastajanje odpadkov v pridelavi, predelavi in trženju – z uporabo vračljive embalaže iz lesa in stekla; predelavo pridelkov, ki presegajo potrebe kupcev, v sokove, marmelade, kis, suho sadje in kompote; vlaganjem zelenjave za ozimnico itn. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na pomen deljenja izkušenj prek izvedbe delavnic, izobraževanj in praktičnih treningov, s čimer navdihujejo tudi druge pridelovalce v sektorju.
Po svetu je že kar nekaj pionirskih območij, ki kažejo na to, da je pridelava kakovostne hrane na trajnostni način možna (npr. primeri dobrih praks iz Skandinavije). Izpostaviti pa je treba, da imamo tudi v Slovenije kmetije, ki na ravni EU dobivajo priznanja za svojo inovativnost in naprednost na področju okolju prijazne pridelave hrane – npr. ekološka kmetija Zlate misli iz Jareninskega Dola ali pa ekološka kmetija Černelič iz Posavja.
Omenili ste partnersko kmetijstvo. Za kaj pravzaprav gre?
Partnersko kmetijstvo je posebna oblika povezovanja med kmetijskimi pridelovalci in potrošniki, ki ne vključuje posrednikov. Pri tem pridelovalec in zaključena skupina potrošnikov že pred začetkom sezone skleneta dogovor o sadilnem načrtu, količinah in plačilu ter o dostavi pridelkov. Kmet je praviloma plačan vnaprej, v idealnem primeru obe strani tudi vzajemno prevzameta tveganje v zvezi z izpadom pridelka zaradi vremenskih razmer. Poleg spodbujanja potrošnje lokalne, sezonske in ekološko pridelane hrane s takšnimi kratkimi oskrbovalnimi verigami s hrano tudi podpiramo lokalne kmetijske pridelovalce.
Pomembno vlogo imajo tudi potrošniki s svojimi navadami. Kako izbrati bolj okolju prijazno hrano? Na kaj moramo biti pozorni?
To storimo tako, da pri vsakodnevnih prehranskih izbirah zasledujemo vodila podnebju in zdravju prijaznejšega prehranjevanja. Bolj zdrava in hkrati podnebju prijaznejša je izbira hrane večinoma rastlinskega izvora, ki je pridelana na ekološki ali biodinamični način ter ki je pridelana lokalno. Za živila, ki jih pri nas ne moremo pridelati (npr. kava, čaj ali čokolada), izbirajmo tiste pravične trgovine, ki so pogosto tudi iz ekološke pridelave, poleg tega pa z nakupom takšnih proizvodov podpiramo pravično plačilo malih pridelovalcev v državah globalnega juga. Za čim nižji ogljični odtis pa izbiramo tudi sezonsko hrano, ki je čim manj zapakirana in čim manj predelana. Predelava hrane je energijsko intenzivna, kar privede do več izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa se z vsako predelavo izgubljajo pomembna hranila. Problem pri predelani hrani je tudi pogosta vsebnost palmovega olja, katerega proizvodnja je okoljsko in družbeno zelo problematična. Dejstvo je žal, da je v zadnjih letih procesirana hrana v porastu, posledično pa tudi uporaba palmovega olja.
Seveda pa poleg tega poskrbimo tudi za to, da čim bolj preprečujemo nastajanje odpadne hrane.
Kakšen je podnebni meni?
»Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg tega priporočljivo, da je hrana lokalna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana in zapakirana in da ne pristane med odpadki. Vsaj nekajkrat na teden nadomestimo mesni obrok z njegovo brezmesno različico – izbire je v tem trenutku na pretek.« V pomoč pri pripravi jedi, ki so bolj prijazne do okolja, so pri Umanoteri pripravili prav poseben vodnik Podnebni meni, polna neprecenljivih receptov pa je Babičina podnebna kuharica – knjižica podnebju prijaznih receptov, ki prinaša nabor izbranih slovenskih specialitet, pripravljenih na bolj trajnostni način.
Vsi predstavljeni recepti upoštevajo vodila podnebju prijaznejšega prehranjevanja in kažejo na neomejenost idej za pripravo (že znanih) jedi – med drugim tako zasledimo poletne polnjene paprike v podnebju prijazni obliki, brezmesne sarme, tradicionalne ajdove njoke ali pa za jesenski čas primeren krompirjev golaž.
Ena večjih težav v sodobnih gospodinjstvih je količina odvržene hrane. To je pomemben člen pri zmanjšanju količine toplogrednih plinov. Kateri so tisti glavni koraki, ki bi jim morali slediti, da bi zmanjšali tovrstne odpadke?
V letu 2020 je bilo v Sloveniji zavrženih kar 68 kg hrane na prebivalca, pri čemer je bilo kar 40 % še užitne. Manj odpadkov pomeni tudi več osebnih finančnih prihrankov. To zlahka dosežemo z načrtovanjem tedenskega jedilnika, pripravo juh ali smutijev iz odvečne zelenjave ali sadja, ki jih po potrebi zamrznemo, ter drugimi preprostimi ukrepi (kot npr. to, da imajo na vrhnji polici v hladilniku prostor hitreje pokvarljivi izdelki, kar nas vsakič spomni, da jih porabimo prioritetno).
Eden od šestih vsebinskih področij, ki jih obravnavajo v projektu CARE4CLIMATE je tudi ozaveščanje o odpadni hrani. Njihov cilj je zmanjšanje količin odpadne hrane v Sloveniji za 30 % do konca projekta.
Kako sodelujete v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE? Za kaj pravzaprav gre? Zakaj pozdravljate takšne projekte?
Umanotera v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE sodeluje z namenom informiranja, ozaveščanja in krepitve sposobnosti za prehod v nizkoogljično družbo. Del projektnih aktivnosti zaobjema tudi identificiranje dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov, s katerimi želimo pokazati, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo ne le možne in praktično izvedljive, temveč da prinašajo tudi vrsto sinergijskih koristi: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi ter zvišujejo kakovost bivanja. Zadnja izbrana dobra praksa tako prihaja ravno s področja oskrbe s hrano – kako to počnejo na ekološki kmetiji Zlate misli, si lahko ogledate v videu na povezavi.
Živimo v času podnebne in ekosistemske krize, vendar še vedno ni prepozno – prihajajoče podnebne razmere bodo namreč v veliki meri odvisne od razvoja družbe in gospodarstva v naslednjih desetletjih ter uspešnosti omejevanja izpustov toplogrednih plinov. Ravno zato so projekti, ki aktivno delujejo v tej smeri, v tem trenutku še toliko pomembnejši.
LIFE IP CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki bo z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov spodbudil izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.
Pet nasvetov za bolj trajnosten življenjski slog
Preverite, kaj svetuje Nika Tavčar:
Čeprav vsako dejanje šteje, niso vsa enako pomembna. Pri našem vsakodnevnem delovanju se moramo zato osredotočiti na tista področja, na katerih lahko dosežemo največje zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. To pomeni:
- nepotrošniški življenjski slog
- izogibanje letalskim prevozom
- čim bolj življenje brez avtomobila
- uživanje čim manj mesa in mlečnih izdelkov, povečanje potrošnje hrane rastlinskega izvora ter zmanjšanje količine zavržene hrane
- varčevanje z energijo in oskrbovanje z energijo iz obnovljivih virov
In še zadnji nasvet, ki si ga velja zapomniti: »Ne le s spremembo svojega življenjskega sloga – izpuste lahko pomagamo zmanjšati tudi s spodbujanjem pogovorov o podnebnih spremembah v svojem okolju ter z uvedbo trajnostnih ukrepov na svojem delovnem mestu ali v šoli.«
Naročnik oglasne vsebine je Care4Climate
