Turčija se je pojavila kot prva mogoča resnejša ovira pri pridružitvi Finske in morda Švedske zvezi Nato. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da »nima pozitivnih pogledov« na njuno včlanitev v zavezništvo, rekoč da na svojih tleh gostita »mnogo terorističnih organizacij« in da so njihovi člani ponekod po Skandinaviji tudi člani parlamentov. »Ni mogoče, da bi bili za (njuno pridružitev),« je včeraj Erdogan.
Turški predsednik je drugi, ki je izrekel zadržke do včlanitve Finske in Švedske po hrvaškem predsedniku Zoranu Milanovići, ki bi zeleno luč pogojeval s sprejetjem volilne reforme v Bosni in Hercegovini. Vendar so mu iz hrvaške vlade že sporočili, da takšno pogojevanje Hrvaški kvečjemu škodi, hrvaški veleposlanik pri Natu pa je dejal, da bo upošteval navodila zunanjega ministrstva, torej vlade.
Ne bi ponovili »napake z Grčijo«
Pri Erdoganu je drugače, ker ima v svojih rokah neprimerno več politične moči. Turški predsednik trdi, da sta Finska in Švedska gostoljubni do Kurdske delavske stranke, ki je v Turčiji razglašena za teroristično organizacijo. Dejal je tudi, da noče ponoviti »napake« iz leta 1980, ko je Ankara prižgala zeleno luč vrnitvi Grčije v vojaške strukture zavezništva, iz katerih je ta izstopila leta 1974 zaradi turške invazije severnega Cipra.
Finska predsednik in premierka sta v četrtek podprla čimprejšnjo prošnjo države za članstvo v Nato, rekoč da bo to povečalo varnost države. Odločitev je prišla kot posledica ruskega napada na Ukrajino. Finski zunanji minister Pekka Haavisto je včeraj glede turških izjav dejal, da je treba biti potrpežljiv, saj je vstopanje v Nato proces, v katerem je treba iti korak za korakom. Švedska še ni nič sporočila o svoji morebitni prošnji za članstvo, je pa švedski parlament v včeraj objavljenem poročilu zapisal, da bi članstvo Švedske v Natu zmanjšalo možnost konfliktov v severni Evropi.
Pogovor ministrov ZDA in Rusije
V Ukrajini medtem ruska vojska počasi napreduje v regiji Lugansk, ki jo želi popolnoma nadzirati, se pa očitno spopada s težavami pri postavljanju pontonskih mostov čez reke, poročajo mediji. Te so se pokazale kot resna ovira obema stranema. Še vedno potekajo tudi pogajanja o mogoči zamenjavi ruskih vojnih ujetnikov za odhod ranjenih vojakov iz oblegane jeklarne v Mariupolju.
Po telefonu sta medtem prvič po 18. februarju govorila zunanja ministra Rusije in ZDA Sergej Šojgu in Lloyd Austin. Ameriška stran je sporočila, da se je zavzela za takojšnjo prekinitev ognja in za ohranitev tovrstne komunikacije.
V Ukrajini pa je steklo prvo sojenje kakšnemu ruskemu vojaku zaradi vojne. Gre za 21-letnega Vadima Šišimarina, ki je obtožen uboja 62-letnega neoboroženega civilista. Dobi lahko tudi dosmrtno ječo.