Tožilec ICC izzval Rusijo, naj vrne otroke Ukrajini
Le nekaj dni zatem, ko je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo nalog za pridržanje ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi njegove vloge pri nezakonitih deportacijah otrok iz Ukrajine, so se v Londonu zbrali pravosodni ministri več kot štiridesetih držav, da bi izkazali podporo temu sodnemu organu pri preiskavi zločinov, storjenih na ukrajinskih tleh, in mu zagotovili dodatno financiranje.
Pomanjkanje denarja je ena od ključnih ovir, ki omejuje delo sodišča.
Prostovoljne donacije ne morejo nadomestiti rednega financiranja.
Zanimanje za ICC je z izbruhom vojne v Ukrajini močno naraslo.
Sodišče v Haagu je preiskovanju zločinov v Ukrajini doslej namenilo znatne resurse, odločitev o izdaji naloga za aretacijo ruskega voditelja in njegove komisarke za pravice otrok Marije Lvove Belove pa je bila ena najodmevnejših v enaindvajsetletni zgodovini tega organa.
Glavni tožilec ICC Karim Khan je med obiskom Londona po poročanju agencij obžaloval, da se je svet znašel v položaju, ko je moralo mednarodno sodišče izdati nalog za aretacijo voditelja ene od stalnih članic varnostnega zveta OZN. Vzrok za to odločitev so bile prisilne premestitve na tisoče ukrajinskih otrok v Rusijo, za katere v Kremlju trdijo, da niso nič drugega kot humanitarne evakuacije. Khan je opozoril, da bodo lahko dokazi »govorili drugače«, Moskvo pa izzval, naj repatriira ukrajinske otroke, če je v njenih trditvah kaj resnice.
Težave s financiranjem
Vojna v Ukrajini bi lahko po tožilčevih besedah »obudila« sistem mednarodnega kazenskega pravosodja, pod pogojem, da bodo države vztrajale pri pregonu odgovornih. »Če se zdaj ne bomo oklepali zakona, se v prihodnosti morda ne bomo imeli česa oklepati,« je britanski pravnik poudaril v nastopu pred udeleženci, med katerimi sta bila tudi ukrajinskih pravosodni minister in glavni državni tožilec.
Pomanjkanje denarja je ena od ključnih ovir, ki omejuje ICC pri učinkovitem izvrševanju svojega poslanstva, vse večja vloga sodišča pri preiskovanju zločinov, storjenih na ozemlju Ukrajine, pa utegne to težavo samo še poudariti.
Konferenca, ki sta jo organizirali britanska in nizozemska vlada, je bila sama po sebi dokaz, da sistem mednarodnega kazenskega pravosodja ne funkcionira, kot bi moral, saj se sodišče, ki je bilo pred dvema desetletjema ustanovljeno na podlagi Rimskega statuta, že dlje časa spoprijema s težavami pri financiranju svojih dejavnosti, razkorak med sredstvi in potrebami pa je vse večji. Proračun sodišča za letošnje leto znaša 169 milijonov evrov, kar je šest milijonov manj od predvidene porabe.
Legitimnost pod vprašajem
»Skupaj z mednarodno skupnostjo bomo ICC še naprej zagotavljali financiranje, ljudi ter strokovno znanje in s tem omogočili, da bo pravici zadoščeno,« je ob začetku zasedanja povedal britanski minister za pravosodje Dominic Raab.
Zanimanje za ICC se je z izbruhom vojne v Ukrajini drastično povečalo; na ta račun je sodišče prejelo tudi znatno količino prostovoljnih donacij, ki pa, kot opozarjajo tako predstavniki institucije kot nevladnih organizacij, ne morejo nadomestiti rednega financiranja, za katerega je odgovornih 123 držav pogodbenic Rimskega statuta. Prostovoljni prispevki po mnenju kritikov ne morejo predstavljati trajnostni model financiranja, prav tako lahko okrepijo vtis politizacije sodišča.
»Podpora delu ICC v Ukrajini je dobrodošla. Vendar pa je močno v nasprotju z bolj zadržano podporo delu sodišča drugod, kot na primer v Palestini,« so opozorili pri nevladni organizaciji Human Rights Watch in dodali, da takšen neenakomeren pristop posega v pravice žrtev zločinov in ogroža legitimnost širšega sistema mednarodnega kazenskega pravosodja.
Šoltes: Odgovorne je treba privesti pred sodišče
Konference se je v imenu Slovenije udeležil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes, ki je v nagovoru poudaril, da je odgovornost mednarodne skupnosti najti rešitev, ki bo prinesla mir v Ukrajino, so sporočili z ministrstva. »Rusija mora ustaviti svojo agresijo, odgovorne za zločine, storjene med vojno, pa je treba privesti pred sodišče,« je dejal in dodal, da Slovenija močno podpira EU in mednarodno skupnost pri prizadevanjih za preprečevanje nekaznovanosti.
Slovenija je lani zagotovila prostovoljni finančni prispevek za posebni sklad tožilstva ICC, letos pa je ponudila najboljše prakse na področju obravnave otrok, ki so žrtve oziroma priče kaznivih dejanj. Gre za slovenski koncept varne hiše za otroke, ki je začela delovati pred nekaj meseci in se je izkazala za zelo učinkovito, še piše v izjavi za javnost.
Dodatno prizadevanje Slovenije predstavlja tudi diplomatska konferenca, ki bo potekala maja letos v Ljubljani in bo namenjena pogajanjem in dogovoru o konvenciji o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Ta bo omogočila skupni okvir medsebojne pravne pomoči za mednarodna kazniva dejanja. »Pripravljeni smo deliti svoje izkušnje z vzpostavitvijo podobnega sistema in tako pomagati otrokom v Ukrajini,« je na konferenci še poudaril Šoltes. STA
