Kljub neprištevnosti v času nesreče mora v zapor
Čeprav je bil 35-letni Mariborčan Jan Korošec neprišteven, ko je v Ljubljani do smrti zbil dva pešca, je kazensko odgovoren, saj se je v stanje neprištevnosti z alkoholom in drogami spravil sam. Višji sodniki so mu sporočili, da potrjujejo sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero je bil obsojen na sedem let in osem mesecev zapora.
Tragedijo je povzročil 8. marca 2019, dvajset minut pred eno zjutraj, ko je sedel za volanom svojega passata. Na števcu je imel od 85 do 94 kilometrov na uro oziroma več od dovoljenih 60 kilometrov na uro. Na prehodu za pešce nedaleč od Gospodarskega razstavišča na Dunajski cesti je brez zaviranja usodno trčil v 64-letnega Milana Đukića in 53-letnega Mića Jožića, ki sta pri zeleni luči na semaforju pravilno prečkala cesto. Nato ni ustavil, da bi jima vsaj poskušal pomagati, ampak je oddivjal, nekaj deset metrov naprej trčil v drog javne razsvetljave ter ga podrl, nato pa zapeljal vzvratno in nadaljeval pot proti Črnučam. V križišču Dunajske ceste s Turnerjevo ulico je zapeljal na nasprotni vozni pas, pri čemer se je taksist Mario G., ki je ravno polkrožno obračal, za las izognil silovitemu čelnemu trčenju.
Že na prvem sojenju je bil obsojen na dolgoletno zaporno kazen, a je bila sodba ljubljanske okrožne sodnice Špele Koleta razveljavljena, soditi mu je morala znova in vzeti pod lupo Koroščevo kazensko odgovornost. V času kaznivega dejanja je bil zaradi zaužitega alkohola in drog neprišteven. V takšnem primeru je mogoče obtoženemu očitati krivdo, če sta izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da se je sam spravil v stanje neprištevnosti. In drugi, da je naklep izvršitve kaznivega dejanja oblikoval še v stanju prištevnosti. Da se je torej, še preden se je napil in zadrogiral, odločil, da bo v takem stanju sedel za volan.
Okrožno sodišče mu ni verjelo, da nikakor ni nameraval voziti pod vplivom drog in alkohola ter da mu to ni podobno, saj nikoli ni vozil omamljen. Po mnenju sodnice Špele Koleta ni bilo dvoma, da se je v neprištevno stanje spravil sam, saj ga nihče ni silil piti in drogirati se. Pri tem je kot dolgoletni odvisnik dobro vedel, kako vse te substance vplivajo na sposobnost vožnje. »Vedeli ste, da se lahko zgodi nesreča, pa ste lahkomiselno mislili, da se ne bo oziroma da jo boste lahko preprečili. Tako razmišljanje je značilno za opite ljudi,« mu je povedala.
Tudi v ponovljenem postopku mu je sodnica prisodila enotno kazen sedem let in osem mesecev zapora – sedem let in pol za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti ter štiri mesece, ker je z nevarno vožnjo po nasprotnem voznem pasu ogrožal še enega voznika.
Peternelj: Sodišče ni zmoglo pravilne presoje
Senat višjega sodišča v sestavi Maja Baškovič, Milena Jazbec Lamut in Lea Habjanič je po pritožbeni seji v celoti potrdil takšno sodbo. »V dani situaciji si je, kot je utemeljeno in prepričljivo poudarilo že prvostopenjsko sodišče, obtoženec neprištevnost povzročil z zaužitjem izrazito heterogene mešanice substanc, tudi prepovedanih, in to v znatnih količinah. Pod vplivom takšnega koktajla drog in alkohola je sedel v avto ter zmedeno, nevarno in predrzno vozil po središču Ljubljane, pri tem zagrešil več raznolikih kršitev cestnoprometnih predpisov, v posledici njegovega ravnanja pa sta izgubila življenje kar dva človeka, zdravje in življenje tretjega pa je bilo ogroženo,« so sodnice zapisale v obrazložitvi sodbe.
S tem se ni strinjal Koroščev zagovornik Benjamin Peternelj, ki je napovedal vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. »Tudi drugostopenjsko sodišče ni zmoglo zakonite presoje, kar pripisujem naravi zadeve. Glede na posledice dejanja ni zmoglo pravilne presoje – in to bi bila zgolj oprostilna sodba.«
