Film o jedrski nesreči snemajo v ljubljanskem nuklearnem reaktorju
Sinoči, pravzaprav vso noč, je v nuklearnem reaktorju Instituta Jožef Stefan (IJS) snemala filmska ekipa novega ambicioznega projekta režiserja in igralca Dragana Bjelogrlića Verižna reakcija, ki govori o nesreči leta 1958 v Vinči, zaradi katere bi lahko izgubilo življenje šest raziskovalcev. »Čuvari formule/Lančana reakcija je predvsem zgodba o izjemni človeški humanosti, ki jo je navdihnilo resnično dogajanje iz leta 1958,« pove Dragan Bjelogrlić, režiser, ki bo v filmu odigral glavno vlogo.
Potem ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito 17. maja 1958 slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu, se je še isto leto, 15. oktobra, na tem reaktorju zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie.
Tam zdravniki v želji, da poskusijo rešiti življenja, niso imeli druge izbire, kot da se odločijo za eksperimentalno zdravljenje – za presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Parižani, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovini izvedena transplantacija kostnega mozga.
Retro reaktor
Verižna reakcija smrti je tako postala verižna reakcija življenja, je dejal Bjelogrlić, ki je scenarij napisal z Ognjenom Svilićićem in Vukom Ršumovićem. In zakaj so izbrali prav reaktor Inštituta Jožef Stefan? »Preprosto zato, ker je po videzu najbolj podoben tistemu iz Vinče, torej je malo retro,« je z nasmeškom odvrnil vodja službe za varstvo pred ionizirajočim sevanjem na IJS Matjaž Stepišnik, ki skrbi za radiološki nadzor vseh sevalnih dejavnosti na inštitutu.
Za Delo je povedal, da so potrebovali dva dni, da so prizorišče pripravili za snemanje in v okolici reaktorja odstranili vse vzorce, ki se obsevajo in so zato radioaktivni. Umaknili so jih na območja, kjer se snemalna ekipa ne bo gibala, zato tudi ne bo potrebna zaščitna oprema.
»Institut Jožef Stefan smo izbrali, ker spominja na reaktor iz časa, v katerem se dogaja naš film,« je pojasnil Bjelogrlić. »Poleg tega je zelo filmičen. Ob tej priložnosti bi se zahvalil znanstvenikom z instituta, ki so bili ves čas priprav na snemanje izjemno srčni in prijazni in nam resnično pomagajo pri zelo kompleksnih prizorih, ki jih snemamo,« je še dejal režiser.
In kako to, da se je po uspešnih serijah, kot so bile Sence nad Balkanom, in filmih, kakršna sta bila Montevideo I. in II., odločil za tako kompleksno tematiko? Kot je dejal, ga je pritegnila prav knjiga dr. Gorana Milašinovića Slučaj Vinča, v kateri je opisal takratno dogajanje in revolucionarno transplantacijo kostnega mozga. »Vznemirilo me je to, da je zgodba o nastanku jedrskega orožja, nuklearne bombe, v tem primeru prerasla v zgodbo o reševanju človeških življenj,« je še dodal Bjelogrlić.
Humano sporočilo
»Pred letom dni sem v obrazložitvi projekta zapisal, da je bil svet v preteklosti razdeljen na dva bloka, takrat nisem slutil, da se bo to ponovilo – in da smo zdaj znova na pragu jedrske katastrofe. Zato je po mojem humano sporočilo našega filma Verižna reakcija aktualnejše in pomembnejše kot kdaj prej.«
Film je srbsko-francosko-slovenska koprodukcija, v njem poleg Bjelogrlića nastopa tudi francoski igralec Alexis Manenti, ki ga širša javnost pozna kot glavnega igralca in koscenarista filma Les misérables, leta 2019 nagrajenega v Cannesu in francoskega kandidata za oskarja. Med srbsko-francosko igralsko ekipo je tudi slovenski igralec Jurij Drevenšek, je dejal Aleš Pavlin iz produkcijske hiše Perfo, ki je koproducent projekta. Verjame, da ima projekt močno sporočilo, ki ga bodo prepoznali ne le v regiji, ampak povsod po svetu.
»Sodelovanje pri tako ambicioznem filmskem projektu je izjemna izkušnja, še posebej pa je čudovito, da sooblikujemo film, ki se dogaja v času hladne vojne, z bogato scenografijo in kostumografijo ter navdihujočo zgodbo, ki je relevantna tudi danes,« je še povedal Pavlin.
