Za vlado Kovačevskega, doktorja ekonomskih znanosti in vodjo socialdemokratov (SDSM), je v sobranju v nedeljo zvečer glasovalo 62 poslancev, proti jih je bilo 46. Opozicijski poslanci so glasovali proti, v dvodnevni razpravi pa so vztrajali, da pomeni nova vlada nadaljevanje dosedanje in da ne bo kos izzivom. Trdili so tudi, da nima politične legitimnosti, ker novi premier ni bil kandidat na nobenih volitvah in ker je vladna koalicija izgubila na lokalnih volitvah. Ta vztraja, da ji daje legitimnost zmaga na volitvah leta 2020.
Tako kot dosedanjo vlado tudi novo sestavlja vladna koalicija, v kateri so od volitev leta 2020 levosredinska SDSM, največja albanska stranka Demokratična unija za integracijo (DUI) ter manjši stranki LDP in Alternativa. V 120-članskem sobranju ima koalicija 64 poslancev.
Kdo je odšel, kdo prišel?
Nova 21-članska vlada ima enega ministra več, in sicer ministra brez listnice za diasporo, ki ga je zasedel Xhemail Chupi, član Alternative. Ob Zaevu v novi vladi ni več sedmih ministrov, tudi več vidnih članov SDSM. Tako ni več obrambne ministrice Radmile Šekerinske, dolgoletne podpredsednice stranke, in ministra za zdravje Venka Filipčeta. Nikola Dimitrov pa ni več namestnik premierja za evropske zadeve. Na ta položaj je novi premier imenoval dosedanjega pravosodnega ministra Bojana Maričika.
Nova obrambna ministrica je Slavjanka Petrovska (SDSM), minister za zdravje pa Bekim Salija (Alternativa). Nova sta tudi pravosodni minister Nikola Tupančevski in ministrica za delo Jovana Trenčevska. Portal Balkaninight kot eno največjih presenečenj izpostavlja imenovanje Tupančevskega za pravosodnega ministra. Je univerzitetni profesor prava, ki se doslej ni politično udejstvoval.
Na položajih pa ostajajo notranji minister Oliver Spasovski, zunanji minister Bujar Osmani, finančni minister Fatmir Besimi ter gospodarski minister Kreshnik Bekteshi. Zadnji trije so vsi ministri stranke DUI, ki je v novi vladi z izjemno enega na istih položajih ohranila vse svoje ministre.
V ospredje postavil gospodarsko rast in vstop v EU
47-letni novi premier, ki je decembra iz rok Zaeva že prevzel tudi vodenje socialdemokratov (SDSM), je v predstavitvi dejal, da je glavni cilj njegove vlade doseči trajno in trdno gospodarsko rast. Napovedal je tudi nadaljevanje prizadevanj za vstop v EU ter reševanje energetske krize. Napovedal je še zvišanje minimalne plače in pokojnin ter znižanje brezposelnosti, ki je trenutno 15,7-odstotna.
"Imamo redko priložnost, da se v obdobju dveh let in pol posvetimo realnim problemom in življenju državljanov," je še dejal Kovačevski. Poudaril je, da bo, potem ko je dosedanja vlada izpolnila cilj članstva v zvezi Nato, njegova vlada začela pristopna poganjanja z EU, ki pomenijo gospodarski napredek in razvoj.
Glede zahtev opozicije po sklicu predčasnih parlamentarnih volitev pa je ponovil, da bodo redne potekale v letu 2024. Od opozicije pričakuje, da bo konstruktivna.
Država je leta 2019 zaradi blokade Grčije svojemu imenu dodala pridevnik Severna, da bi se razlikovala od grške pokrajine. To ji je omogočilo sprejem v Nato. Približevaje EU pa sedaj blokira Bolgarija zaradi zgodovinskih in dvostranskih vprašanj.
Kovačevski je pred glasovanjem v parlamentu tudi dejal, da sta vladi Severne Makedonije in Bolgarije odločeni rešiti spor z dialogom in sodelovanjem. Ponovil pa je, da niso pripravljeni govoriti o makedonski identiteti in zgodovinsko potrjeni edinstvenosti makedonskega jezika.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.