Poslanec SDS Branko Grims je ob predstavitvi predloga deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o totalitarizmu iz leta 2009 poudaril, da je bila ta "zgodovinsko dejanje", saj je kot evropsko normo obsodila "totalitarizem v celoti, vse oblike totalitarizma, ne glede na ideološko ozadje".
Po njegovem v Sloveniji doslej tega še nismo uspeli narediti. Ravno nasprotno, kljub večkratnim poskusom je prišlo le do "zelo klavrne" deklaracije DZ leta 2009, ki pa da dela razlike med totalitarizmi in enega od njih ocenjuje kot "malce bolj sprejemljivega".
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan se s predlogom SDS ni strinjala, a predvsem iz postopkovnih razlogov. Kot je poudarila, se vlada zaveda pomena in teže izraženih vrednot v tej resoluciji Evropskega parlamenta, ampak gre za to, da je to politični akt avtonomne institucije EU in je kot tak za države članice dano dejstvo. To je DZ po njenem tudi že pripoznal s sprejetjem deklaracije o seznanitvi z resolucijo leta 2009.
Razpravo je sicer začel poslanec SDS Andrej Hoivik, ki se je pri tem odločil za branje iz knjige Borisa Pahorja, s čimer si je prislužil več opozoril predsednice odbora Lene Grgurevič (Svoboda), ki mu je želela tudi vzeti besedo. Po izmenjavi nekaj ostrih besed so sejo za 45 minut prekinili, nakar je smel Hoivik nadaljevati.
Nastopilo je tudi nekaj koalicijskih poslancev, med drugim Damijan Zrim (SD) in Darko Krajnc (Svoboda), ki sta napovedala glas proti predlogu SDS in bolj ali manj pozvala, naj zgodovinska stroka sodi o preteklosti, politiki pa naj se lotijo drugih nalog, ki jih ne manjka.
Za razliko od predloga deklaracije o obsodbi totalitarizmov, ki je bil na dnevnem redu v minulih letih že večkrat, nazadnje lani, in se je vedno končal neuspešno, je druga točka dnevnega reda nova - zahteva SDS za sklic izredne seje DZ, na kateri bi sprejemali njihov predlog deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini.
Ta EU poziva, naj sprejme vse potrebne ukrepe v podporo pregonu krivcev za zločine proti človečnosti med vojno v Ukrajini. Med drugim poziva k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča v ta namen in podpira ustanovitev skupne preiskovalne skupine na pobudo Litve, Poljske in Ukrajine, ki jo usklajuje agencija EU Eurojust. Opozarja tudi na resno nevarnost, da bodo zaradi nadaljevanja sovražnosti v Ukrajini dokazi, povezani z vojnimi zločini, uničeni.
Vlada je v sredo zvečer na dopisni seji sprejela mnenje o tej resoluciji Evropskega parlamenta in podprla njene cilje - čimprejšnje končanje vojaške agresije Rusije na Ukrajino. V tem okviru pozdravlja pozive k nujnosti sodelovanja pristojnih organov z namenom preiskave zločinov, ki so bili storjeni med agresijo, in zagotavljanja kapacitet za njihovo delovanje.
Kot so še zapisali v sporočilu po seji, vlada podpira odločen kazenskopravni odziv in ukrepe, ki bodo zanj potrebni, a pod pogojem, da bodo ti utemeljeni, učinkoviti, skladni s temeljnimi načeli in vrednotami EU ter bodo prinašali dodano vrednost v primerjavi z obstoječim sistemom pregona tovrstnih hudodelstev.
A poslanci se do druge točke zaenkrat še niso prebili, saj razprava o prvi točki, ki se je začela ob 9. uri, še vedno traja. Po napovedih predsednice Grgurevič tako vse bolj kaže, da bodo sejo odbora ob 14. uri prekinili in jo nadaljevali kdaj drugič.