Golob v Sarajevu: V Bosni in Hercegovini si želimo stabilnosti
Decembra lani je Bosna in Hercegovina po skoraj sedmih letih čakanja na vrhu EU dobila status kandidatke za članstvo v EU. Do spremembe statusa BiH je prišlo tudi zaradi izrecnih prizadevanj slovenske vlade, pomembno pa so na to vplivale nove okoliščine v Evropi. EU si po začetku ruske agresije na Ukrajino ne more privoščiti, da bi BIH postala morebitno novo krizno žarišče.
Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku v Sarajevu pojasnil, da se je zgodila sprememba v slovenski zunanji politiki. Izpostavil je načelo solidarnosti med narodi za dosego stabilnost v svetu. »Samo če ta bo, bomo lahko govorili o gospodarskem razvoju in blaginji. Bosna in Hercegovina najbolj potrebuje solidarnost, Slovenija pa si najbolj želi stabilnost,« je dejal Golob in spomnil, da slovensko gospodarstvo največ investira v Bosno in Hercegovino, zato so slovenski napori v Bruslju pri pridobivanju statusa kandidatke za članstvo v EU popolnoma logični. Z napredkom regije profitramo vsi, tudi Slovenija, je še dodal.
Atmosfera glede BiH v Bruslju se spreminja
Golob je v Sarajevo prinesel dve sporočili. Sogovornikom želi dopovedati, kako se je v Bruslju spremenila atmosfera glede Bosne in Hercegovine. Glavni moment so spremenjene okoliščine zaradi ruske agresije na Ukrajino. EU se zdaj bolj zaveda pomena stabilnost v regiji zaradi agresije na Ukrajino. »Skeptične države do procesa širitve so danes pripravljene na politične pogovor, da je edina možna pot za Zahodni Balkan pot v EU,« je pojasnil Golob.
»20 let se je proces širitev ustavljal s tehnični in administrativnimi vprašanji, danes je postal proces širitve političen. Ta zgodovinsko spremembo v EU mora Bosna in Hercegovina izkoristiti, Slovenija kot prijateljska država in največja zaveznica na evropski poti, pa ji želi pomagati,« je predsednik vlade napovedal tako strokovno kot finančno pomoč. Golob je tudi napovedal načelo fazne širitve EU v smislu, da ni vse vezano samo na vstop v EU. Ko je določen področje v predpristopnih pogajanjih zaprto, bi lahko država članica koristila ugodnosti, ki sicer veljajo za državo članico.
Borjana Krišto, predsednica ministrskega sveta Bosne in Hercegovine se je Sloveniji zahvalila za pridobitev statusa kandidatke. Formalno smo bližje članstvu, fokus sveta ministrov je na evropskih reformah, je povedala. V ospredju je reforma javnega sektorja, notranjega trga in področje infrastrukture.
Golob je v pogovorih izpostavil velik potencial BiH, da se gospodarski odnosi med državama dvignejo še na višji nivo: »Na področju obnovljive energije ima Bosna in Hercegovina velik potencial, Slovenska podjetja pa želijo investirati.«
Predsednik vlade Robert Golob in predsedujoča Svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjana Krišto sta po srečanju podala izjavi, ki ju lahko spremljate na spodnji povezavi:
»Treba je uporabljati princip solidanosti med narodi, če hočemo doseči politično stabilnost. Le če bomo imeli politično stabilnost, bomo lahko govorili o gospodarskem razvoju in o blaginji vseh ljudi. In kje, če ne v BiH, se lahko ti prinici najbolje udejanijo. BiH najbolj potrebuje solidarnost zaradi svoje preteklosti in ravno v BiH si mi v Sloveniji, ker smo skoraj sosedje, najbolj želimo stabilnosti,« je povedal Golob ter dodal, da naše gospodarstvo ravno v BiH najbolj vlaga v razvoj gospodarstva celotne države.
Slovenski premier je bil med najodločnejšimi zagovorniki spremembe statusa BiH. Kontekst, v katerem je BiH dobila status kandidatke, ni nepomemben. Voditelj Republike Srbske Milorad Dodik spada med zelo redke politike stare celine, ki so podprli ozemeljske pretenzije ruskega predsednika Vladimirja Putina v Ukrajini.
Znanje in izkušnje
Evropska unija je Bosni in Hercegovini leta 2019 postavila 14 zelo zahtevnih pogojev, ki bi jih morala država izpolniti, če bi želela postati kandidatka za članstvo V EU. Teh pogojev še ni izpolnila. Kljub temu pa se je Sarajevu evropska perspektiva vendarle odprla. V Golobovi diplomatski prtljagi je obljuba, da je slovenska vlada BIH pripravljena pomagati z znanjem, izkušnjami in svetovanjem, kako naj se Sarajevo loti pomembnega projekta, uresničitve 14 pogojev. Premier Golob je v pogovoru za tv-postajo Al Jazeera Balkans pred obiskom povedal, da širitev EU, kar se nanaša tudi na BiH, v novem geostrateškem kontekstu ni več tehnično-administrativno vprašanje, temveč gre za politično vprašanje.
Golobov poudarek, da je potreben premik od tehnično-administrativnih razmišljanj k politični odločitvi, potrebuje podnapise. Evropska unija je naprava, ki zgodovinsko v ospredje postavlja tehnične in pravne mehanizme. Ko kandidatka te tehnične pogoje odkljuka, je zrela za resnejši status. Golob je že decembra lani med srečanjem vrha EU v ospredje postavil politične okoliščine.
Brez interesov
Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za zunanje zadeve, je v pogovoru za sarajevski časnik Dnevni avaz povedal, da slovenske vlade pri pomoči BiH ne vodijo interesi, marveč solidarnost z državami Zahodnega Balkana.
Druga ideja iz Golobove diplomatske prtljage je povezana z vprašanjem, kako BiH pomagati, da bi vendarle izpolnila 14 pogojev iz leta 2019. Evropska komisija v zadnjih letih ni pokazala posebne pripravljenosti, da bi pomagala BiH. Razlog je lahko tudi v tem, da funkcijo komisarja za sosedstvo in širitev opravlja Olivér Várhelyi, ki v komisiji predstavlja Madžarsko. Golob bo sarajevski sogovornici Borjani Krišto, predsednici sveta ministrov BiH, predstavil nekaj idej, kako bi bilo možno utrditi poti, ki bi BiH povezale z EU. Interesi, da se BiH hitreje poveže z EU, obstajajo tudi v drugih članicah. Ena od možnosti bi bila, da bi Sarajevu več držav članic EU pomagalo z implementacijsko konferenco.
