11-letnik: Šel bom v Francijo in dobil Michelinovo zvezdico

V rubriki Vaš svet v Svetu na Kanalu A boste danes spoznali družino, ki ji družinski posel ne predstavlja bremena, pač pa izziv. Ko se je Fani Kristan v začetku devetdesetih odločala, da bi obudila gostinsko dejavnost, je njen mož nasprotoval. Dobro se je namreč spomnil, koliko odrekanj in trdega dela prinese gostilna pod domačo streho, saj sta jo leta 1907 tu odprla že njegova stara starša. A ni se dala. Potem ko je daleč naokrog zaslovela z domačim maslom in skuto, je začela v mislih sestavljati krožnike z domačimi dobrotami in leta 1992 je vendarle prepričala moža, da so nahranili prve goste. "Bila sem sama svoj direktor, a tudi delavec in čistilka. Se mi zdi, da je takrat le redko kdo ponujal štruklje in jaz sem jih začela pripravljati – skutine, orehove, iz krompirjevega testa," se spominja ponovnih začetkov gostilne Pr' Končovc. Včasih je bila namreč hiša zadnja, končna hiša v vasi, od tod je prišlo ime domačije.

Zgodovina se je nadaljevala. Tako kot pred časom njen mož, ko je bil še deček, so se morali na novo življenje zdaj privaditi njuni otroci. Želela sta si naslednika, ki bi posel peljal naprej, a vse je kazalo, da ga ne bosta dobila. Takrat najstniški sin Aleš, ki je bil predviden za naslednika, je raje hodil na lov z očetom in sanjal, da bo mizar. "Kar malo sva ga morala poriniti, da je šel v gostinsko šolo, a nato me je že čez dva meseca presenetil, ko je rekel, da se je našel v tem poklicu in da res uživa," pripoveduje Fani. Ko je spoznal Katarino in sta se poročila, je leta 2008 spoznala, da je čas za upokojitev. "Zelo sem ji hvaležen, da je domačijo spustila iz rok in pustila, da jo vodiva sama," pravi Aleš in dodaja, da so zavoljo mirnega družinskega življenja takrat postavili nekaj pravil, ki se jih vsi držijo. Tako na primer se mama v posel ne vmešava, ne modruje, ne daje nasvetov, pač pa pusti mladima, da delata po svoje. Po drugi strani pa ostaja prava zakladnica starih, domačih receptov, ki jih nato popestrijo s sodobnimi komponentami. "Še vedno sem aktivna v kuhinji, tudi pri svojih skoraj 75 letih, solate so moje, in sicer od sadik, ki jih sama vzgojim, pa do krožnika. Delam tudi sladice, ampak starodavne – buhteljne, potice, flancate, krofe. Tudi pražen krompir pripravljam jaz," našteva.

Kristanovi so tudi kmetje, saj zagovarjajo čim krajšo dobavno verigo od surovine do krožnika. Sin Aleš skrbi za hlev, sam izdela suhe mesnine, ki jih nato strežejo gostom. Domača sta tudi sadje in zelenjava. "Nekaj zelenjave porabimo sproti, v kuhinji, nekaj se je vloži, naredimo ozimnico. Imamo ekstenzivni visokodebelni sadovnjak, s starimi sortami dreves, ki so odpornejše, boljše in z njimi ohranjamo slovensko sorto sadja. Iz sadja izdelamo domače žganje, nekaj ga staramo v hrastovem sodu, pravijo, da je to javorniški viski. Izdelujemo tudi likerje: malinovega, mama pa dela zeliščnega in teranovega," našteva snaha.

Medtem se iz šole vrne naslednji rod Kristanove kmetije in gostilne. Osnovnošolca Julija in Lovro morata doma pomagati, drugače pač ne gre. "Otroka pravita, da se z ženo čisto preveč posvečava poslu. 'Ali vidva ne znata čisto o ničemer drugem govoriti kot samo o gostilni,' nama pogosto očitata. Ampak to je pač najino življenje, o tem razmišljava ves čas," pravi njuna mama. Sin kaže veliko zanimanje za kuharski poklic in ima življenje že natančno začrtano. "Učil se bom francosko, da bom šel lahko v Francijo na višjo gostinsko šolo. Nato se bom vrnil in gostilni prikuhal Michelinovo zvezdico," 11-letnik našteva svoje ambiciozne načrte. Njegova dve leti starejša sestra jasnih ciljev, povezanih z gostinstvom, še nima, a medtem ko spodaj, v gostilni, nastajajo kulinarične mojstrovine, sama rada eksperimentira v domači kuhinji nadstropje višje. "Sladice ji ležijo," pravi njena babica, ki želi mladim predati kar največ svojega znanja. Tako ob petkih brez izjeme zamesi kruh in ga za ves teden speče v krušni peči. "Ta peč je iz leta 1928, čez štiri leta bo imela stoletnico. Pa še vedno vsak teden speče deset ali enajst hlebov kruha," pojasni in doda, da je to le še en dokaz več, kako se lahko tradicionalno vključuje v sodobno. 

Več o treh generacijah, ki pod eno streho sinhrono vodijo družinski posel, pa v oddaji Svet, danes na Kanalu A.