Stroka in politika sta svoje povedali, Slovenska Istra ima odprto pot

Da se bo območje štirih slovenskih obmorskih občin imenovalo Slovenska Istra, je logično nadaljevanje trenda zadnjih let, ko je to ime pridobivalo na veljavi. Zagotovo ima več tradicije in natančneje poimenuje ta prostor kot denimo Obala.

ISTRA > Polemike o poimenovanju skupnega območja koprske, izolske, piranske in ankaranske občine so skoraj večne. Geografska stroka je leta 1991 kot najbolj primeren termin ocenila Koprsko primorje, nato Slovensko Istro, Koprsko in šele nato Obalo. A je nato slednje ime pridobivalo na veljavi, zlasti med mladimi, in je “tekmovalo” z Istro oziroma Slovensko Istro.

Do leta 1954 je bila le Istra

Z vidika sprememb, ki jih je ta prostor doživljal, je favoriziranje Obale razumljivo, vendar neustrezno. A nobeno od teh imen ni ne v strokovni ne v laični javnosti doseglo prevladujoče rabe. Do druge svetovne vojne, tako pod italijansko, avstrijsko in beneško vladavino, je bilo sicer to območje znano kot Istra. Ozemlje v tem okviru ni historična regija, niti enovita naravna pokrajina, zato do priključitve k Sloveniji leta 1954 sploh ni imelo ustaljenega imena. V času narodnega prebujanja ob koncu 19. stoletja in med drugo svetovno vojno so za ta del Slovenije začeli uporabljati ime Slovenska Istra.

Tudi standardizacija drugih poimenovanj

Skupina strokovnjakov, ki je izdelala elaborat, je predlagala Pravopisni komisiji, da določi tudi rabo velike in male začetnice pri vseh drugih opisnih in neuradnih imenih (slovenska Obala, Koprsko primorje ...), ki se bodo na glede na uradno lastno ime Slovenska Istra (kratko: Istra) še naprej uporabljala v neformalnih kontekstih.

Stroka, torej sodelavci Inštituta za jezikoslovne študije, ki so pripravili elaborat, na katerega se sklicujejo predlagatelji, je predlog Slovenska Istra utemeljil z naslednjimi argumenti:

- nenaselbinsko zemljepisno lastno ime poimenuje natančno zamejeno območje štirih slovenskih obmorskih občin;

- zadosti potrebi po uradnem lastnem imenu tega območja v določenih kontekstih;

- določilo “Slovenska” izraža državno, ne etnično določitev.

Primorec je geografsko širši pojem

Med argumenti, ki so Istri dali prednost pred Obalo ali Primorjem, je tudi možnost izpeljave poimenovanja prebivalcev. Primorec in Primorka sta namreč širša pojma, ki zajemata tudi Kraševce, Goričane ..., medtem ko se ime Obalčan ni nikoli prijelo. Edino uveljavljeno ime, ki ga prebivalci tega območja uporabljajo, ko želijo izraziti pripadnost prav temu območju, je torej poimenovanje Istrani (tudi Istrijani ali Istrjani).

Bežne poznavalce tega področja je nekoliko presenetila le odločitev stroke, ki je predlagala termin z dvema velikima začetnicama (Slovenska Istra) in ne z eno malo začetnico (slovenska Istra) niti brez pridevnika slovenska (Istra).

Dr. Vesna Mikolič, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper, ki je pripravil elaborat o poimenovanju območja štirih slovenskih obmorskih občin, pravi: “Pogostost pojavljanja termina Istra z besedo slovenska ali Slovenska kaže na to, da zgolj Istra ne zadostuje vedno. To poimenovanje ni dovolj natančno, saj se lahko nanaša na ves istrski polotok ali tudi samo na hrvaški del Istre. Torej ta del ozemlja potrebuje lastno ime, a pri tem ne moremo uporabljati male začetnice, ker to potem ni lastno ime. Medtem ko opisno ime slovenska Istra lahko izraža tudi etnično ali narodno pripadnost, pa je lastno ime Slovenska Istra z veliko začetnico uradno ime dela države. Takšno poimenovanje ima manj konotacije na etnični vidik, saj vemo, da so poleg Slovencev v tem prostoru avtohtoni tudi Italijani. Pravzaprav je postopek standardizacije nujen za dvojezično poimenovanje regije, za samo slovensko poimenovanje ta postopek ni obvezen. Tako je ves ta hvalevreden proces na ravni štirih istrskih lokalnih skupnosti pomemben korak k uradnemu dvojezičnemu lastnemu imenu naše regije.” Pri tem je potrebno dodati, da predlog poimenovanja zajema tudi kratko različico - samo Istra. Ta naj bi se uporabljala, ko se iz konteksta razume, za kateri prostor gre, ko želi govorec izpostaviti enotnost Istre oziroma to zahteva ekonomičnost jezika.

Komisija bi morala odločati kmalu

Podobno argumentira tudi priznani geograf z ZRS Koper, dr. Milan Bufon: “Z imenom Slovenska Istra sporočamo le, da je to tisti del historične regije Istre, ki je trenutno v državi Sloveniji. Če bi pa uporabili ime "slovenska Istra", bi z njim sporočali, da je to tisti del regije Istre, ki ima slovenski “ekskluzivni” narodnostni značaj, kar seveda ni res ne v zgodovinskem ne v aktualnem pogledu. Zaradi tega ta termin ni diskriminatoren niti do priseljeniških skupnosti na tem območju.”

Kakšen je nadaljnji postopek pri pristojnih institucijah? Ko bosta še izolski in piranski občinski svet (koprski je dal soglasje v četrtek, ankaranski pa že prej) podala svoji soglasji k poimenovanju Slovenska Istra, bo pobuda romala na Komisijo za standardizacijo in Pravopisno komisijo pri SAZU. Postopka sta sicer neodvisna in nepovezana med seboj.

Pri Komisiji za standardizacijo bi lahko že v nekaj mesecih končali postopek. Da pa bodo vsi državni organi in pristojne službe dejansko preimenovali to območje v Slovensko Istro ali Istro, pa bo poteklo še nekaj časa. Odvisno bo predvsem od politične volje odločevalcev.

---