V tem tednu so vinogradniki Kleti Brda končali trgatev, ki se je zaradi sušnega in vročega poletja začela prej kot navadno. In čeprav so še dva tedna pred trgatvijo pričakovali katastrofalen pridelek, so si nazadnje le oddahnili in pobrali le 15 odstotkov manj grozdja kot v povprečnem letu.
»Do sredine avgusta so se vinogradniki bali, da bodo zaradi pomanjkanja dežja in zelo visokih temperatur pridelali pol manj grozdja kot v povprečnem letu. Konec avgusta in v začetku septembra jih je rešilo nekaj dežja. Predvsem pa jih je rešil trajnostni pristop pri pripravi in obdelavi vinogradov, da kljub zgodovinski suši ni bilo večjega izpada grozdja. V tako težavnem letu se je pokazalo, da brez resnosti vinogradnikov in kakovostnega dela v vinogradu ne gre,« pravi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.
Več in boljše grozdje v trajnostno obdelanih vinogradih
Trajnostno obdelani vinogradi na pravih vinogradniških legah so stres zaradi suše veliko bolje prenašali, utrpeli so manj izpada grozdja in dali grozdje višje kakovosti. Bolj so prizadete izpostavljene lege na vrhovih gričev, kjer je pridelek grozdja tudi za 30 odstotkov manjši, na nižjih legah pa je izpad manjši. Pri zgodnjih sortah, kot sta sivi pinot in chardonnay, je bil izpad pridelka največji. Večji pridelki so pri srednjih sortah, denimo tokaju in rebuli, ki uspevata tudi na nižjih legah.
Pričakujejo bogata rdeča vina visoke kakovosti
V Kleti Brda pričakujejo sortno izrazita vina bogatega telesa. Med belimi sortami še posebej izstopata chardonnay in sivi pinot, po oceni enologov pa si bomo letnik 2022 zapomnili po rdečih vinih, saj so vse glavne rdeče sorte – merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc – polno dozorele, zato pričakujejo bogata rdeča vina visoke kakovosti. »Rdečim sortam visoke temperature brez obilnih padavin ustrezajo,« dodaja Peršolja.
Odkupne cene grozdja višje za četrtino
Letošnje odkupne cene grozdja bodo za četrtino višje. Poleg tega je večja tudi razlika med standardno in vrhunsko kakovostjo grozdja. Za standardni program bo povprečna odkupna cena za kilogram grozdja okoli 0,70 evra, za vrhunski program pa okoli 0,95 evra. Za grozdje z najboljših leg, ki poleg splošnih parametrov kažejo tudi posebne značilnosti vinograda, bo tudi dva evra in več za kilogram.
Z digitalno podprto tehnologijo bolj trajnostno nad škodljivce
Letos imajo v Brdih nekoliko več izkušenj z učinkovitim zatiranjem škodljivca grozdnega sukača. V pilotnem projektu 17 vinogradnikov od lani preizkuša digitalno podprto tehnologijo Trapview, ki jim gibanje škodljivca grozdnega sukača, ki povzroči gnitje grozdov, napove za 14 dni vnaprej. Tako imajo vinogradniki dovolj časa, da ustrezno ukrepajo in vinograde zaščitijo, še preden pride do škode. Lahko optimizirajo škropljenje in škropijo samo tam in takrat, ko se škodljivec pojavi. To nadalje pomeni manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in bolj trajnostno pridelavo.
S pilotnim projektom vinogradnike naučijo, kako jim koristijo nove tehnologije in digitalizacija podatkov. Vinogradnike po e-pošti in pametnih telefonih obveščajo o prihodu škodljivca in preventivnih ukrepih. »Lahko rečem, da delamo pomembne korake v smeri preciznega vinogradništva,« pravi Peršolja.
Vpeljava novih tehnologij in učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam je lahko uspešno le, ko so vinogradniki odprti za nove prijeme in se jih privadijo. »O tem jih poučimo pozimi na predavanjih, kjer jim skušamo dati čim več koristnih nasvetov, odziv vinogradnikov pa je kljub covidnim omejitvah dober,« dodaja.
Lani so postavili šest, letos pa imajo 24 pametnih pasti za spremljanje tega škodljivca, ki jih je razvilo podjetje EFOS in jih po svetu uspešno trži. »Z njihovo tehnologijo imam dobre izkušnje. Pametna past je tudi na mojem 0,9 hektarja velikem vinogradu v Vipolžah, vsak dan lahko na pametnem telefonu vidim, koliko grozdnih sukačev je tam in kako se premikajo. Taki podatki so uporabni, saj vsak dan ne utegnem obiskati vseh vinogradov. Prihranil sem eno škropljenje in ugotovil, da fitofarmacevtsko sredstvo, ki ga uporabljam za zatiranje drugega škodljivca, ameriškega škržatka, deluje tudi proti grozdnemu sukaču, saj se 14 dni po škropljenju ni pojavil,« pravi vinogradnik Matjaž Prinčič, ki obdeluje tri hektarje vinogradov in ima kmetijo v vasi Gornje Cerovo.
Mrežo pametnih pasti bi radi v prihodnje razširili po vseh Brdih in z njimi spremljali tudi škodljivce na oljkah, breskvah in češnjah, ki jih je v Brdih veliko. Pri tem pilotnem projektu sodelujejo Klet Brda, občina Brda in podjetji Telekom Slovenije ter EFOS. Telekom Slovenije je poskrbel za ustrezno omrežje za prenos, hrambo in obdelavo podatkov, EFOS za pametne pasti, z algoritmi pa tudi za napovedi o gibanju škodljivcev v prihodnjih dveh tednih. Klet Brda in občina Brda sta projekt financirali.
Telekom Slovenije, kot pravi direktor razvoja poslovanja Samo Turk, s tem projektom vstopa na področje digitalizacije vinogradništva in upa, da bodo tehnologijo za daljinski nadzor škodljivcev v prihodnje razširili tudi v druge vinorodne dežele.
S trajnostno obdelavo nad podnebne spremembe in do mladih vinogradnikov
Vinogradniki Kleti Brda obdelujejo tisoč hektarjev vinogradov, od tega na 400 hektarjih grozdje že pridelujejo trajnostno, pri tem pa upoštevajo pravilnik Kleti Brda o trajnostni pridelavi grozdja. S trajnostno obdelavo vinogradov se vinogradniki Kleti Brda lažje spopadajo s podnebnimi spremembami, na dolgi rok pa ohranjajo naravo, spodbujajo razvoj Brd in prehod kmetij v roke mladih gospodarjev. »Veseli me, da se v nekaterih vinogradniških družinah dogaja menjava generacij in kmetije dobijo mladega gospodarja, največkrat starega okoli 40 let. To je zelo pomembno, saj mlajša generacija vinogradnikov spoštuje terroir, in ker bo živela od vinogradništva, razmišlja dolgoročno. Lažje vlagajo v obnovo ali nov vinograd, vinograd pa je investicija za 25 ali tudi 30 let. Želimo si čim več mladih vinogradnikov,« poudarja Peršolja.
Trajnostna pridelava se začne z izborom pravih vinogradniških leg, temeljito pripravo zemlje z zadostnim vnosom organskih snovi ter izborom pravih podlag in klonov, nadaljuje pa pri vsakodnevni obdelavi vinogradov v sožitju z naravo. »Pozimi za naše vinogradnike pripravimo predavanja, od strokovnjakov dobijo koristne nasvete, kako naj spremenijo vinogradniške prakse, da bodo trte bolj odporne proti podnebnim spremembam. To smo zapisali v pravilnik trajnostne pridelave, ki velja za vse člane naše zadružne kleti. Prav sledenje trajnostnim smernicam je letos pripomoglo, da je izpad pridelka dosti manjši od pričakovanega,« še poudarja direktor Kleti Brda.