Preiskovalna komisija za DUTB sprejela končno poročilo

Komisija o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) je pod vodstvom Aleksandra Reberška (NSi) končno poročilo in dodatno končno poročilo, v katerem so poslovne skrivnosti ter bančni in davčne tajne, sprejela na seji minuli četrtek. Predlagala je, da DZ zaradi aktualnosti in odmevnosti opravi obravnavo tega poročila na prvi naslednji izredni seji.

Komisija je ugotovila, da je DUTB na neprimeren način vodila dnevnik obiskovalcev in evidenco: "DUTB ni zagotovila revizijske sledi, zato ni mogoče rekonstruirati dogodkov, ki so vodili do prodaj." "Zaradi malomarnega opravljanja dela enega od zaposlenih na DUTB so največje nepremičninske agencije razpolagale z internimi cenitvami DUTB," so še med drugim zapisali v javno dostopnem poročilu.

Glede prodaje nepremičnin družbe Kli Logatec je komisija ugotovila, da je pri tem v DUTB prišlo do večjih nepravilnosti in kršitev. Zaslišane priče so v tem primeru potrdile grožnje, preverba posla pa je pokazala, da je prišlo do "gotovinske izmenjave neevidentirane provizije" v znesku 516.000 evrov, katere končni prejemnik je bil najverjetneje Mario Bučan, izhaja iz končnega poročila.

To naj bi se nanašalo na nepremičninski posel, ki jih je Factor banka prek hčerinske družbe Factor-In za več kot 12 milijonov evrov kupila leta 2008 v likvidacijskem postopku družbe Kli Logatec. DUTB je sicer do nepremičnin Kli Logatca prišla leta 2016 s pripojitvijo Factor banke. Nato je konec leta 2017 del zemljišč, okoli 51.000 kvadratnih metrov, prodala nepremičninski družbi Svet Re za dva milijona evrov, ta pa je pet dni pozneje Lonstroffu prodala 31.000 kvadratnih metrov zemljišča za tri milijone evrov in šele z denarjem od te kupnine nato poravnala kupnino DUTB.

Komisija DZ je med drugim preverila, ali držijo navedbe, da sklad York Capital, ki je odkupoval terjatve od DUTB, uporablja sredstva, ki so ga vanj naložile slovenske pravne in fizične osebe. Pri preiskavi je naletela na povezave z Darkom Horvatom in ugotovila, da bi bil lahko v skladu York naložena njegova sredstva. Po njeni ugotovitvi "so indici dovolj močni, da bi tezo morala preveriti policija in pristojno državno tožilstvo".

Horvat je bil ustanovitelj in dolgoletni predsednik uprave družbe Aktiva, v katero so slovenski državljani v prvi polovici 90. let vložili za 300 milijonov evrov lastninskih certifikatov. Aktiva, pozneje preimenovana v CG Invest, je bila druga največja lastnica Factor banke. Horvatova ravnanja, ki jih opisuje komisija, so vzeli pod drobnogled tudi v okviru mednarodnega preiskovalnega projekta Fincen Files, septembra 2020 pa jih je razkril portal Oštro.

DZ je ustanovitev komisije odredil konec januarja 2019. Predlog je podala NSi, z njim pa so soglašale vse parlamentarne stranke, saj so ocenile, da je treba preiskati prenos terjatev z bank na DUTB ter njihovo upravljanje in nato prodajo. Komisija je v vmesnem poročilu marca 2020 ugotovila, da je postopek prenosa terjatev potekal deloma netransparentno, saj je bilo storjenih več nepravilnosti, kršitev in sumov storitve kaznivih dejanj.