Ljubljana . V hudih bolečinah je februarja letos več ur umirala 41-letna Amanda, potem ko jo je njen mož zverinsko pretolkel s palico za burek. Maja je v Dravogradu 38-letnik v njenem domu kljub prepovedi približevanja umoril pet let mlajšo ženo Sabino. Sredi septembra smo poročali o še eni tragični smrti mame dveh otrok, ki jo je na Goričkem z nožem pokončal njen partner. To je le peščica (najhujših) primerov nasilja nad ženskami, o katerih smo poročali letos, tematika pa je ob mednarodnem dnevu boja proti njemu še malo bolj aktualna kot druge dni. V povprečju letno pri nas zabeležimo od pet do sedem femicidov, ki so posledica intimnopartnerskega ali družinskega nasilja. Leta 2019 so bili taki primeri štirje, leta 2020 sedem, lani osem.
Prijavi se le peščica primerov
Nasilje intimnega partnerja je doživela skoraj tretjina žensk, ki so bile kadarkoli v partnerskem razmerju, kaže srhljiva statistika. Običajno se začne s psihološkim nasiljem, nadaljuje pa z drugo vrsto. Nasilje v družini pa je od 15. leta starosti dalje doživelo več kot 110.000 Slovenk, starih med 18 in 74 let. V Ljubljani in Mariboru pogosteje (20 odstotkov) prijavijo nasilje v družini kot na redkeje poseljenih območjih (14 odstotkov). Po ocenah strokovnjakov se prijavi le desetina primerov psihičnega in spolnega nasilja, vse preostalo ostane »skrito«. Vsaj dokler zares ne poči in se ne zgodi tisto najhujše – smrtonosen napad. Razlogi za to so različni, največkrat pa žrtve nasilja ne prijavijo zaradi strahu pred odzivom okolice ali nasilnežem, sramu, ekonomske odvisnosti, nezaupanja v institucije, občutka lastne krivde … »Nisem prijavila, ker on plačuje najemnino. Kam bom pa šla? Nisem prijavila, ker mi je policist rekel, da ni čudno, če se pa tako oblačim. Nisem prijavila, ker mi ne bi nihče verjel. Nisem prijavila, ker me je prepričal, da si to zaslužim.« To so drobci 261 pričevanj žrtev nasilja na spletni strani Inštituta 8. marec, kjer lahko anonimno delijo svojo zgodbo in razloge, zakaj trpinčenja ne prijavijo. Med šokantnimi, srce parajočimi zgodbami se tu in tam najde tudi kakšna spodbudna, v kateri je žrtev razbila začaran krog nasilja, storilca prijavila in se osvobodila.
Tarče natakarice in frizerke
Čeprav so ženske največkrat tarče nasilja znotraj doma, ki je zato zanje najbolj nevaren, pa so žrtve tudi izven njega oziroma izven partnerskega odnosa. Sodeč po podatkih statističnega urada iz leta 2020 je tovrstno nasilje doživelo 16 odstotkov Slovenk. Da je za ženske nevarna tudi služba, kaže podatek o spolnem nadlegovanju v delovnem okolju. Skoraj tretjina žensk – 32 odstotkov – ki so kadarkoli delale, je namreč v tem okolju doživela spolno nadlegovanje. Največkrat so na udaru dekleta, stara med 18 in 29 let, ki delajo kot natakarice, kuharice ali frizerke, ter zaposlene na področju financ, računovodstva ali prodajno-nabavnega sektorja. V teh poklicih spolno nadlegovanje utrpi vsaka druga ženska. Povzročitelji so najpogosteje moški, ki niso njeni sodelavci ali nadrejeni, temveč so stranke. V otroštvu je bila žrtev nasilja staršev skoraj vsaka tretja ženska, največkrat je šlo za verbalno ali fizično nasilje. Podatki statističnega urada kažejo še, da je skoraj 49.000 žensk v starostni skupini od 18 do 74 let do svojega 15. leta doživelo eno izmed oblik spolnega nasilja. Povzročitelj je bil v skoraj treh četrtinah primerov moški, ki so ga poznale.
