STA

 |  Politika

»V prihodnosti se ne sme dogajati, da bi posamezniki služili na račun zdravja ljudi«

Predsednica Državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da se morajo zadeve morajo raziskati ter ugotoviti, ali je prišlo do kaznivih dejanj

Urška Klakočar Zupančič

Urška Klakočar Zupančič
© Uroš Abram

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je ob predaji letnega poročila Računskega sodišča RS s predsednikom Tomažem Veselom spregovorila o možnostih sodelovanja med obema institucijama. Slednje mora biti po njenem mnenju tesno in transparentno, Vesel pa poudarja, da bi si v tem mandatu želel več sodelovanja z vlado in DZ kot v preteklih dveh letih.

Klakočar Zupančič se je ob sprejemu letnega poročila o delu računskega sodišča v izjavi za medije zavzela za nove možnosti sodelovanja med obema institucijama. Računsko sodišče namreč bdi nad javnimi financami, zato se bo v okviru svojih pristojnosti trudila, da se poročanje računskega sodišča vključi tudi na dnevni red delovnih teles DZ, morda tudi plenarnih sej, zatrjuje.

Zavzela se je tudi za spoštovanje kredibilnosti in neodvisnosti nadzornih institucij. Z rušenjem slednjega se namreč ruši demokracija, ruši se njen imunski sistem, se je s predsednikom računskega sodišča Veselom strinjala Klakočar Zupančič. Zatrjuje, da bom sama spoštovala neodvisnost nadzornih institucij in na to opozarjala, tudi ostro, če bo treba.

Vesel, ki se bo v tem tednu po devetih letih poslovil s čela računskega sodišča, pa je ob predaji letnega poročila predsednici DZ pozdravil pripravljenost parlamenta na nove oblike sodelovanja. "Če bo imel DZ interes po sodelovanju, odpiranju novih tem, ki so za družbo pomembne, jim bo sodišče gotovo sledilo," je zatrdil.

Ocenjuje tudi, da je računsko sodišče ob izteku njegovega mandata v dobri kondiciji, zaposleni pa so morali še posebej v zadnjih dveh letih izkazati svojo integriteto, zavzetost in profesionalnost. Tudi v mednarodnih okvirjih je sodišče po njegovih besedah prepoznano kot moderno računsko sodišče, ki "premika meje".

Med dosežki med drugim izpostavlja revidiranje informacijskih sistemov, okoljevarstvene revizije, slovensko računsko sodišče je tudi prvo in edino revidiralo poslovanje centralne banke določene države v evro območju, je poudaril.

Klakočar Zupančič je ob tem še izrazila upanje, da se bomo iz ugotovitev računskega sodišča v državi kaj naučili. Meni, da je pri tem potrebna predvsem samorefleksija predstavnikov ljudstva in pogled v lastno integriteto.

Sicer pa jo je, kot je dejala, ob predaji letnega poročila še posebej zanimalo stanje zadnjih dveh let, med drugim tudi revizija nabave zaščitne opreme v epidemiji covida-19. Meni, da je računsko sodišče opravilo "izjemno delo", pregledalo vse pogodbe in ponudbe, zaznalo več znakov kaznivih dejanj, posamezne sume pa tudi naznanilo pristojnim organom.

"Zadeve se morajo raziskati, ugotoviti se mora, ali je prišlo do kaznivih dejanj, predvsem pa se nam v prihodnosti ne sme dogajati, da bi posamezniki služili na račun zdravja ljudi", je še dejala.

Vesel se 15. junija dokončno poslavlja od vodenja računskega sodišča. Mandat se mu je sicer iztekel s koncem maja, a ga je, ker DZ še ni imenoval njegovega naslednika, še malo podaljšal. "Politika je imela dovolj časa, da bi postopek izpeljala do konca," je povedal v pogovoru za POP TV, objavljenem minuli konec tedna. V njem je potrdil tudi, da odhaja v eno od podjetij iz poslovno-medijskega sistema v lasti Martina Odlazka, ni pa v prihodnosti izključil tudi vnovične aktivacije na kakšni javni funkciji.

Vodenje računskega sodišča do imenovanja novega predsednika bo, kot to veleva zakon, prevzela Veselova dosedanja prva namestnica Maja Bilbija. Pred poslanci je medtem naloga, da izglasujejo Veselovega naslednika.

Na javni poziv za predsednika računskega sodišča, ki ga je še pred državnozborskimi volitvami podpisal predsednik republike Borut Pahor, so prispele štiri kandidature. Te so poslali Jana Ahčin, Miroslav Kranjc, Dušan Sterle in Aleksander Šinigoj. Po pisanju časnika Delo so se kandidati v preteklih dneh predstavljali po poslanskih skupinah, ta teden naj bi sledila še uradna posvetovanja predsednika republike s poslanskimi skupinami. Po neuradnih informacijah Dela nobeden od kandidatov nima podpore koalicije strank Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.