Prvo grobo oceno lanskoletnega finančnega poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na današnji novinarski konferenci predstavila generalna direktorica Tatjana Mlakar. ZZZS je realiziral prihodke v višini 3,94 milijarde evrov in odhodke v višini 4,1 milijarde evrov. ZZZS je lansko leto tako sklenil s 133,3 milijona evrov primanjkljaja. Tega bodo v celoti pokrili iz lastnih virov, in sicer iz ustvarjenih presežkov iz preteklih let. Stanje lastnih virov je konec leta znašalo 60,7 milijona evrov.
Prihodki so bili lani od načrtovanih višji za 35 milijonov evrov. Po besedah Mlakarjeve so bili višji predvsem zaradi večjih prihodkov od prispevkov zaradi ugodne gospodarske rasti in zaradi večjih transferjev iz državnega proračuna, predvsem zaradi kritja povečanih obveznosti na račun epidemije covida-19.
Odhodki, ki so bili od načrtovanih nižji za 25,7 milijona evrov, pa so bili v primerjavi s predhodnim letom večji za 556 milijona evrov, predvsem zaradi visoke, več kot 43-odstotne rasti odhodkov za bolniška nadomestila in zaradi rasti odhodkov za bolniški stalež zaradi izolacij ob okužbi z novim koronavirusom, ki jih je bilo v lanskem letu skoraj za 200 milijonov evrov. Prav tako so na višje odhodke med drugim vplivali dogovori vlade s sindikati za dvig plač v zdravstvu, povišanje cen zdravstvenih storitev, uskladitev z inflacijo, tudi večja realizacija programov zdravstvenih storitev pri izvajalcih v primerjavi z letom prej.
"ZZZS je v letu 2022 posloval v zahtevnih finančnih pogojih, ki jih je v veliki meri še vedno narekovala epidemija covida-19 in tudi naraščajoči odhodki, tudi zaradi novih obveznosti, za katere država žal ni zagotovila zadostnega kritja z novim trajnim virom financiranja," je še ocenila Mlakarjeva. Kljub temu je ZZZS lani zagotavljal nemoteno in stabilno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in izvajalcev zdravstvenih storitev.
Za letošnje leto je pri poslovanju ZZZS načrtovan primanjkljaj v višini 48,4 milijona evrov in bo po načrtih v celoti pokrit z lastnimi viri ZZZS iz leta 2022. V to oceno poslovanja pa še niso vključeni zadnji dogovori o višjih plačah v zdravstvu in uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih in obsegu sredstev za leto 2023, ki je začela veljati danes, je opozorila direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić. Gre za okoli 150 milijonov evrov finančnih učinkov, ki še niso vključeni v finančni načrt.
Mlakarjeva se je odzvala tudi na zavezo za sodelovanje pri izvedbi zdravstvene reforme, ki so jo koalicijski partnerji podpisali v ponedeljek. Reforma med drugim predvideva strukturno prenovo ZZZS. Kot je dejala, si na ZZZS že več kot 10 let želijo spremenjene vloge v zdravstvenem sistemu po modelu primerljivih avstrijske in nemške blagajne. Glede digitalizacije in informatizacije ocenjuje, da je v ZZZS že zdaj "na kar zavidljivem nivoju". Ob tem je poudarila, da je osredotočanje samo na ZZZS premalo, saj gre pri delovanju sistema zdravstvenega varstva za povezovanje z vsemi deležniki.
Glede sodelovanja pri pripravi prenove je Mlakarjeva povedala, da je v delovno skupino, ki bo pod vodstvom premierja Roberta Goloba koordinirala zdravstveno reformo, s svojo predstavnico vključen tudi ZZZS. Glede načrtov o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa na ZZZS ocenjujejo, da gre za politično odločitev, ob tem pa bo treba nadomestiti ta vir financiranja v višini okoli 600 milijonov evrov, saj brez tega ne bo mogoče zagotavljati sedanjega nivoja pravic in storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.