Prizorišče napada na železniško postajo v Kramatorsku. Foto: Reuters
Prizorišče napada na železniško postajo v Kramatorsku. Foto: Reuters

Raketna napada na železniško postajo, s katere civilisti zapuščajo mesto Kramatorsk na vzhodu Ukrajine, naj bi izvedle ruske sile. Pri tem je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 40 ljudi, tudi pet otrok, ranjenih je najmanj 87, poroča Guardian. Številni ranjeni so hudo poškodovani. Drugi mediji poročajo o še večjem številu ranjenih.

Guverner vzhodne ukrajinske regije Doneck Pavlo Kirilenko je opozoril, da je bilo na postaji med napadom več tisoč ljudi, saj je od tam potekala evakuacija prebivalcev v varnejše pokrajine v Ukrajini.

Župan Oleksandr Gončarenko je dejal, da bolnišnice ne zmorejo obravnavati vseh ranjenih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da v času napada na postaji ni bilo ukrajinskih enot.

Rusija je že zanikala vpletenost v napad

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da ruska vojska za 8. april v Kramatorsku ni načrtovala nobenih vojaških napadov in da za raketiranje ni odgovorna. Vse izjave ukrajinskih oblasti o raketnem napadu so označili za popolnoma neresnične provokacije. "Poudarjamo, da taktične rakete točka-U, katerih dele so našli v bližini železniške postaje in so jih objavili očividci, uporabljajo samo ukrajinske oborožene sile," je še dodalo ministrstvo.

Analitiki medtem opozarjajo, da videoposnetki na družbenih omrežjih kažejo, da naj bi tudi ruske sile uporabljale te rakete, ki so izjemno nenatančne in pogosto zgrešijo tarčo tudi za več kot pol kilometra.

Rusko ministrstvo je dodalo, da so ukrajinske sile hotele preprečiti civilistom, da odidejo, da bi jih lahko še naprej uporabljale kot živi ščit. V Moskvi so dodali, ne da bi predstavili dokaze, da so bile rakete izstreljene iz bližnjega mesta Dobropilja, ki je pod nadzorom Ukrajine.

EU obsodil napad in okrivil Rusijo

Napad je obsodila Evropska unija. "Grozljivo je videti, da je Rusija napadla eno od glavnih postaj, ki jo civilisti uporabljajo za evakuacijo iz regije, v kateri ruske sile stopnjujejo svoj napad," je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Umik ruskih sil s severa Ukrajine

V Ukrajini je tudi tokratna noč minila v znamenju vojnih grozodejstev in bega ljudi z vzhoda in juga države, kjer Rusija začenja obsežno ofenzivo.

Tamkajšnje oblasti prebivalce pozivajo, naj zapustijo domove, dokler je to še varno storiti, kajti v prihodnjih tednih pričakujejo obsežno rusko ofenzivo. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je opozoril, da "jih tam čakajo tako hudi spopadi kot v drugi svetovni vojni".

Iz Kramatorska na vzhodu Ukrajine prihajajo pretresljivi posnetki

V Buči najmanj 300 mrtvih

Razmere v Borodjanki, kraju severozahodno od Kijeva, ki so ga pred kratkim zapustile ruske sile, so še strašnejše kot v Buči, kjer so ruski vojaki zagrešili poboje civilistov, je zvečer v videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Zelenski. "Žrtev je še več," je dodal.

V Buči naj bi bilo po podatkih ukrajinskih oblasti ubitih več kot 300 ljudi, 50 med njimi naj bi bilo usmrčenih. Ukrajinska državna tožilka Irina Venediktova je dejala, da so v Borodjanki odkrili 26 trupel pod dvema uničenima zgradbama. Ob tem je izrazila pričakovanje, da bo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sodilo mednarodno sodišče. Putina je označila za "največjega vojnega zločinca 21. stoletja".

Moskva sicer vseskozi zanika, da bi bila tarča napadov civilisti. Podobe trupel na cestah v Buči so po njenih besedah uprizorile ukrajinske oblasti, in sicer zato, da bi upravičile še več sankcij proti Rusiji in izpodbijale mirovne pogovore.

Borodjanka je od Buče oddaljena okoli 25 kilometrov. Zelenski pa za zdaj svojih trditev ni podkrepil z dokaznim gradivom, da so za pomor odgovorne ruske sile. BBC poroča o tem, da ima dokaze, da so ruski vojaki civiliste na tem območju uporabljali za živi ščit. Pojavil pa se je tudi videoposnetek, na katerem naj bi ukrajinski vojaki ustrelili zajetega ruskega vojaka, kar je, če bo potrjeno, prav tako kršitev ženevskih konvencij.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je sinoči priznal, da je imela Rusija velike vojaške izgube. Moskva je do zdaj priznala približno 1300 smrtnih žrtev, po ameriških ocenah je število precej večje, od 7000 do 15.000.

Pripravljenost na pogovore naj bi še obstajala

Rusija in Ukrajina sta pripravljeni nadaljevati pogovore, čeprav so poročila o množičnih pobojih v ukrajinskem mestu Buča upočasnila proces, pa je medtem dejal neimenovani turški uradnik. Dodal je, da nekatera vprašanja ostajajo odprta, med drugim status regij Donbas in Krim ter varnostna jamstva, datum naslednjega kroga pogajanj pa še ni določen.

"Rusija in Ukrajina sta pripravljeni na pogovore v Turčiji, vendar sta daleč od dogovora o skupnem sporazumu," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal turški uradnik.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sicer konec marca dejal, da bi se lahko ruski in ukrajinski zunanji minister sešla v dveh tednih, v četrtek pa je priznal, da so poročila o množičnih pobojih civilistov v kraju Buča zasenčila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino.

Ukrajina je prav tako v četrtek pozvala Rusijo, naj pokaže, da je pripravljena na dialog, tako da zmanjša sovražnost. Moskva pa je ukrajinske pogajalce obtožila, da so po pogajanjih konec marca v Carigradu spremenili svoje zahteve glede pomembnih točk in da ne spoštujejo dogovorov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je ukrajinska stran v sredo Moskvi predstavila svoj osnutek mirovnega sporazuma, ki po mnenju Rusije vsebuje zanje nesprejemljive elemente. Po besedah Lavrova je namreč Kijev spremenil svoje stališče glede za Rusijo pomembnih točk v povezavi s polotokom Krim, ki si ga je Rusija enostransko priključila leta 2014, in prorusko regijo Doneški bazen na vzhodu Ukrajine.

Sorodna novica Peti sveženj ukrepov proti Rusiji: prepoved uvoza premoga in vstopa ladjam pod rusko zastavo

Predsednica Evropske komisije v Kijevu

V Kijev je medtem z vlakom prispela Ursula von der Leyen, in sicer v spremstvu z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Josepom Borrellom. V Kijevu se bosta sešla z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, ki naj bi mu ponudila podporo in zagotovilo glede prošnje Ukrajine za članstvo v EU-ju.

V delegaciji so tudi slovaški premier Eduard Heger in več evropskih poslancev.

"Običajno traja več let, preden Svet EU-ja sprejme prošnjo za članstvo, Ukrajina pa je to dosegla v tednu ali dveh. Pozivam, da čim prej nadaljujemo," je Ursula von der Leyen dejala glede formalne podpore članstvu Ukrajine v EU-ju. "Naš cilj je, da Svetu vlogo Ukrajine predstavimo poleti," je še dodala.

EU bo danes znova odprl svoje predstavništvo v Kijevu, je že na vlaku na poti napovedal Borrell. V Kijev je prispel tudi veleposlanik Matti Maasikas, ki je od septembra 2019 vodil delegacijo EU-ja v Ukrajini. Estonski diplomat bo z majhno ekipo ponovno prevzel naloge v Kijevu.

Vrnitev veleposlanika EU-ja naj bi pokazala, "da Ukrajina obstaja, da obstajajo prestolnica, vlada in predstavništva drugih držav", je dejal Borrell, ki je o vožnji z vlakom po Ukrajini dejal: "Ne počutiš se, kot da si v vojni."

Borell je napovedal tudi, da bo na potovanju predstavil ukrepe, ki jih je EU sprejel za osamitev Rusije zaradi njene invazije v Ukrajini.

Borrell je izrazil prepričanje, da se bodo države članice EU-ja strinjale z njegovim predlogom, da se Ukrajini v prihodnjih dneh zagotovi dodatnih 500 milijonov evrov za podporo ukrajinskim oboroženim silam.

Kremelj: Posebna operacija bo kmalu končana

Iz Kremlja so sporočili, da bo Rusija t. i. posebno operacijo v Ukrajini končala "v bližnji prihodnosti", saj da je izvedla vse cilje, ki si jih je zadala tako ruska vojska kot ruski mirovni pogajalci. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je dejal, da Moskva razume odločitev nekaterih držav, ki so glasovale za izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice ZN-a, saj da so bile v to prisiljene. Med njimi je bila tudi Srbija.

Potrjen peti sveženj sankcij proti Rusiji

Članice EU-ja so medtem potrdile peti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije v Ukrajini, ki vključuje tudi prepoved uvoza premoga v EU. To bo po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen stalo štiri milijarde evrov na leto.

Dogovorili so se tudi o prepovedi transakcij na štiri ruske banke, tudi na drugo največjo VTB.

Ukrepi vključujejo tudi prepoved izvoza kvantnih računalnikov in naprednih čipov. Nove sankcije so uvedene tudi proti 217 posameznikom in 18 pravnim subjektom.
Z ukrepom, vrednim 5,5 milijarde evrov, pa želi EU Rusijo in njene oligarhe odrezati od dobrin, kot so les, cement, morska hrana in alkohol, vključno z vodko.