Po tednih obsežnih protestov proti napovedani pokojninski reformi, ki upokojitveno starost v Franciji z 62 let dviguje na 64 let, sindikati pa ocenjujejo, da je nepotrebna, se je francoska vlada odločila, da ne bo tvegala morebitne zavrnitve zakonodaje v spodnjem domu francoskega parlamenta, kjer nima večine. Potem ko je zakonodajo včeraj potrdil zgornji dom parlamenta (senat), o njej v spodnjem domu sploh niso glasovali. Vlada je namreč uporabila ustavno možnost, da reformo sprejme brez potrditve spodnjega doma parlamenta.
Uporabo te možnosti je vse do zadnjega francoski predsednik Emmanuel Macron zavračal in je hotel najti zadostno politično večino, da bi reforma na glasovanju spolzela skozi parlament. Po neuradnih podatkih naj bi Macron razmišljal, da bi vseeno izvedli glasovanje, a se je na koncu odločil, da je nevarnost zavrnitve reforme prevelika. Da je bila reforma slednjič potrjena brez podpore parlamenta, je velik udarec za politično sredinsko umeščenega predsednika. Je tudi močan udarec za njegovo nadaljnjo zmožnost, da za potrebne reforme zbere zadostno politično podporo.
Pozivi k odstopu premierke in predsednika
Senat je včeraj močno nepriljubljeno pokojninsko reformo sprejel s 193 glasovi za in 114 proti. Sprejeta je bila s podporo konservativnih republikancev, katerih predstavniki pa so bili v spodnjem domu parlamenta glede podpore razdeljeni. Le nekaj minut pred potrjevanjem v nacionalni skupščini, kjer vlada nima večine, je premierka Elisabeth Borne napovedala uporabo skrajnega ustavnega instrumenta (člena 49.3), ki se v političnem žargonu imenuje tudi »ustavna jedrska opcija«.
Premierko so med obrazložitvijo odločitve – pojasnila je, da naj bi zmanjkalo nekaj glasov, a se vlada ne more igrati s prihodnostjo pokojnin – poslanci sprejeli z bučnim neodobravanjem, nekateri so zapeli tudi francosko himno. V rokah so držali protestniške plakate, na katerih je pisalo »Ne 64 letom«, kar jasno kaže na nasprotovanje dvigu pokojninske starosti.
Opozicija se je na uporabo ustavnega mehanizma za sprejetje zakonodaje odzvala z besom. Vrstile so se številne obtožbe, da je bil parlament povsem potisnjen ob rob in ponižan. Padale so tudi zahteve, denimo od skrajne desničarke Marine Le Pen iz Nacionalnega zbora, da bi Bornova in Macron morala odstopiti. Reformi nasprotujejo tako v levici kot v skrajni desnici. Jean-Luc Melenchon, vodja stranke Nepokorjena Francija, je na protestu pred parlamentom dejal, da pokojninska reforma nima legitimnosti niti na ulici niti v parlamentu.
Napoved nezaupnice in novih protestov
Zaradi včerajšnje odločitve je Le Penova že napovedala vložitev nezaupnice. »To je bil demokratični udar,« je dejala Le Penova. Macron z odločitvijo tvega nadaljnjo krepitev protestov in tudi rast vpliva skrajne desnice. Nadaljnje demonstracije v prihodnjih dneh že napovedujejo v sindikatih. Še tik pred sprejetjem reforme je v sredo proti dvigu upokojitvene starosti protestiralo pol milijona ljudi. Na vrhuncu protestov jih je bilo po ocenah sindikatov na francoskih ulicah 3,5 milijona.
Vse vlade, proti katerim so vložili nezaupnico zaradi uporabe »ustavne jedrske opcije«, so sicer doslej glasovanje prestale. V zadnjih 65 letih so posebno ustavno določilo uporabili že več kot 40-krat. Kar 28-krat jo je v 80. letih uporabil socialistični premier Michel Rocard. Premierka Bornova jo je doslej uporabila 11-krat.
