Levosredinska katalonska stranka Esquerra Republicana (ERC) in JxCAT sta največji nacionalistični katalonski stranki in koalicijski partnerici v sedanji avtonomni vladi, ki ji predseduje Pere Aragones (ERC), a so politični odnosi med njima že nekaj časa na preizkušnji.
V torek je prilil olja na ogenj še republikanski poslanec in vodja poslanske skupine ERC v španskem parlamentu Gabriel Rufian, ko je na tiskovni konferenci izjavil, da so se Puigdemont in njegovi bližnji sodelavci iz stranke JxCAT v preteklosti srečevali s predstavniki ruske obveščevalne službe in pri njih iskali podporo Moskve za projekt razglasitve katalonske neodvisnosti. Dejal je: »To so bili gospodje, ki so hodili po Evropi in se srečevali z napačnimi ljudmi, ker so nekaj časa mislili, da so Jamesi Bondi.«
Več stikov s pripadniki ruskih oblasti
Rufianova izjava je letela na Carlesa Puigdemonta in njegove sodelavce, ki so po njegovem mnenju ravnali »strašno lahkomiselno« in iskali priložnosti »za selfije v določenih pisarnah«, da bi se lahko srečali s »satrapi«. Kot je dodal, se je zadrževal, da do zdaj o tej temi ni govoril, ter da Puigdemontu najbližja frakcija Junts »ne predstavlja« gibanja za neodvisnost Katalonije. Presenetljivo je to, da tega ne pravita španska policija ali špansko sodišče, marveč aktivni ožji član »procesa« za neodvisnost Katalonije.
V tem vidi težavo tudi vodja Puigdemontove pisarne Josep Lluis Alay, eden tistih, ki so te stike navezovali. Alay je v sredo priznal, da je bil med letoma 2017 in 2020 večkrat na obisku v Moskvi, kjer je imel pogovore z ruskimi predstavniki, a je, kot je dejal, »napačno (sklepati), da sem jih prosil za podporo Moskve v primeru, da bi Katalonija postala neodvisna država (…). Moj cilj je bil pojasniti politične razmere v Kataloniji kjer koli, pa naj bo to v Čilu, Indiji ali Rusiji. Z Rusijo pa sploh nisem imel stika, da bi pridobil njeno podporo Kataloniji«.
A je v Moskvo potoval v spremstvu ruskega trgovca Aleksandra Dmitrenka, ki živi v Kataloniji. Dmitrenko, ki je po informacijah španske vlade sodelavec ruskih tajnih služb, je oktobra leta 2019 omogočil Alayu srečanje z dvema ruskima predstavnikoma – Sergejem Sumimom in Artjomom Lukojanovom, kar je Alay tudi potrdil. Ameriški časnik The New York Times je v lani objavljenem članku o stikih med Moskvo in Barcelono zapisal, da je Sumim polkovnik v varnostnih službah v Kremlju, Lukojanov pa da je sin Putinovega svetovalca, medtem ko so nekateri španski mediji poročali o Puigdemontovem sestanku junija 2019 v Ženevi z ruskimi predstavniki, pri katerih naj bi iskal pomoč, da bi razvil finančno strukturo v tujini.
Žolčni odzivi
Španski časnik El Pais je leta 2019 objavil podatek, da so med novembrom 2016 in decembrom 2017 vsaj trije pripadniki glavnega obveščevalnega oddelka ruskih oboroženih sil (GRU) pripotovali v Barcelono. Eden od njih naj bi bil general Denis Sergejev, z drugim imenom Sergej Fedotov, druga dva sta bila Aleksej Kalinin in Mihail Opriško, vsi člani ruske enote 29155, kot so izbrskali španski raziskovalni novinarji. Delovanje teh agentov v Kataloniji je leta 2019 začelo preiskovati špansko sodišče Audiencia Nacional, a je bila preiskava maja lani ustavljena, ker ni bilo mogoče priti do zanesljivih podatkov.
Izjava mladega in iskrenega poslanca Rufiana je v Kataloniji izzvala žolčne odzive, zlasti v vodstvu stranke JxCAT. Kljub obsojanju tona v Rufianovi izjavi pa nihče ni postavil pod vprašaj stike med katalonskimi nacionalisti in Moskvo. V sredo se je Rufian za svojo izjavo opravičil, hkrati pa dejal: »V nobenem primeru si ne smemo dovoliti, da se povezuje demokratično in mirno gibanje (za neodvisno Katalonijo) s satrapom, kot je Putin. Če se to zgodi, moramo proti temu odločno ukrepati.« In vse kaže, da ima podporo v svoji stranki ERC.
