Hrvaško vrhovno sodišče je danes objavilo, da so zavrnili pritožbe tožilstva in obtožencev ter potrdili prvostopenjsko odločitev zagrebškega sodišča iz 30. decembra 2019.
Kot so navedli na spletni strani sodišča, sta Sanader in Hernadi obsojena, ker sta se dogovorila, da bo takratni hrvaški premier za 10 milijonov evrov podkupine zagotovil spremembo pogodbe, ki bo Molu omogočala upravljavske pravice v hrvaški Ini, čeprav madžarski partner ni imel večinskega deleža.
Hernadi je Sanaderju zagotovil izplačilo 10 milijonov evrov ob posredovanju madžarskega podjetnika Imreja Fazakasa, ki je sklenil fiktivno pogodbo s podjetjem Sanaderjevega prijatelja Roberta Ježića. Ta je bil tudi ključna priča tožilstva, ko je priznal, da je bilo Sanaderju namenjenih pet milijonov evrov Molove podkupnine.
Sodišče je tudi ugotovilo, da so na račun Ježićevega podjetja leta 2009 nakazali pet milijonov evrov, ki jih je bilo treba izplačati Sanaderju. Druga polovica podkupnine ni bila izplačana, ker je Ježić prekinil pogodbo.
Vrhovno sodišče je danes tudi objavilo, da so 68-letnemu Sanaderju odvzeli premoženjsko korist v višini pet milijonov evrov, ki jih mora v državni proračun nakazati podjetje njegovega prijatelja Ježića.
Korupcija in vojno dobičkarstvo
Ponovljeno sojenje v primeru Ina-Mol se je začelo oktobra 2018. Sanader je bil v združenih korupcijskih primerih Hypo in Ina-Mol na prvi stopnji leta 2012 obsojen na deset let zapora zaradi korupcije in vojnega dobičkarstva. Hrvaško vrhovno sodišče mu je nato znižalo kazen na osem let in pol zapora, hrvaško ustavno sodišče pa je leta 2015 pravnomočno sodbo razveljavilo iz postopkovnih razlogov.
Na ponovljenem sojenju so poleg Sanaderja obtožili tudi Hernadija, ki je bil danes obsojen v odsotnosti. Madžarska je zavrnila vse zahteve hrvaškega pravosodja za izročitev Hernadija, vključno z evropskim pripornim nalogom. Madžarska trdi, da je bil Hernadi zaradi obtožb o podkupovanju na Hrvaškem oproščen med postopkom na madžarskem sodišču.
Hrvaško vrhovno sodišče je sredi oktobra objavilo pravnomočno sodbo proti Sanaderju tudi v največjem korupcijskem primeru na Hrvaškem, ki je bolj znan kot afera Fimi-media. Bil je obsojen na sedem let zapora. Obenem so zaradi črnih skladov kaznovali HDZ s 3,5 milijona kun (467.000 evrov) kazni ter odvzemom 14 milijonov kun (1,87 milijona evrov).
Nekoč najmočnejši hrvaški politik od aprila 2019 prestaja šestletno zaporno kazen zaradi korupcijskega primera Planinska. Kmalu naj bi vrhovno sodišče pravnomočno odločilo tudi v aferi Hep-Dioki, v kateri je bil Sanader oproščen. Po pravnomočnih sodbah v vseh primerih, v katerih je bil obtožen korupcije, je za Sanaderja pričakovati enotno zaporno kazen.