Torek, 12. 4. 2022, 22.10
2 leti
Rusi so prišli v Berlin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,30
32
V Nemčiji živi po ocenah okoli 3,5 milijona ljudi, ki imajo korenine v državah nekdanje Sovjetske zveze, od tega jih okoli 2,2 milijona govori ruščino kot materni jezik oziroma tekoče govorijo rusko.
V Nemčiji živi veliko ljudi, ki imajo korenine v Rusiji in drugih državah nekdanje Sovjetske zveze. Številni med njimi simpatizirajo z rusko vojsko, ki napada Ukrajino. Svojo naklonjenost Rusiji kažejo tudi z javnimi shodi.
V nedeljo, 3. aprila, ko so po svetu zakrožili posnetki številnih trupel, ki so jih ukrajinske sile našle po ruskem odhodu iz mesta Buča pri Kijevu, je v Berlinu po mestnih ulicah zakrožila povorka do okoli 450 avtomobilov, v kateri je sodelovalo okoli 900 ljudi.
Vihranje ruskih zastav sredi Berlina
Udeleženci avtomobilske povorke so vihrali z ruskimi zastavami, tudi nekateri avtomobili so bili okrašeni z ruskimi zastavami. Bilo je tudi nekaj zastav nekdanje Sovjetske zveze s srpom in kladivom, opaziti je bilo mogoče tudi zastavo Kazahstana. Šlo je za demonstracije v podporo Rusiji in protest proti domnevni diskriminaciji Rusov.
Avtomobilska povorka se je ustavila tudi pri spomeniku sovjetskim vojakom v parku v berlinski soseski Treptow, kamor so demonstranti prinesli rože in tam zapeli nekaj ruskih oziroma sovjetskih pesmi. Proruska avtomobilska povorka po ulicah nemškega glavnega mesta je seveda vzbudila veliko pozornosti in tudi ogorčenja.
Proruske demonstracije v Frankfurtu in Hannovru
V Nemčiji so bile proruske demonstracije tudi v nedeljo, 10. aprila. Proruski demonstranti so se zbrali med drugim v Frankfurtu in Hannovru. V Frankfurtu se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so vihteli ruske in sovjetske zastave ter glasno vzklikali v podporo Rusiji. Proruski demonstranti so v Frankfurtu najprej hoteli organizirati avtomobilsko povorko, tako kot teden pred tem v Berlinu, a jim mestne oblasti tega niso dovolile. So pa prorusko avtomobilsko povorko, na kateri je sodelovalo 600 ljudi z okoli 350 avtomobili, lahko organizirali v Hannovru.
Ruski državljani v Nemčiji
Organizator proruske avtomobilske povorke v Berlinu je bil Christian Freier, poroča nemška zasebna televizija RTL. Freier se je rodil v Rusiji, že nekaj let pa živi v Nemčiji. Kot pravi, je z avtomobilsko povorko želel opozoriti na diskriminacijo Rusov v Nemčiji, ki naj bi je bili ti deležni po izbruhu vojne v Ukrajini.
Videoposnetek o proruskih demonstracijah v Berlinu:
V Nemčiji živi okoli 235 tisoč tujcev, ki imajo rusko državljanstvo, poleg tega ima rusko državljanstvo tudi 298 tisoč nemških državljanov (torej so dvojni državljani). Še več pa je tako imenovanih izseljencev in poznih izseljencev.
Izseljenci in pozni izseljenci
S pojmom izseljenec (nem. aussiedler) in pozni izseljenec (nem. spätaussiedler) v Nemčiji označujejo ljudi nemškega rodu, ki so v Nemčijo po drugi svetovni vojni prišli iz držav vzhodne Evrope. Tisti, ki so prišli do leta 1993, so izseljenci, tisti, ki so prišli od leta 1993, pa pozni izseljenci.
Po nemških uradnih statističnih podatkih je ob koncu leta 2020 v Nemčiji živelo okoli 2,5 milijona izseljencev in poznih izseljencev. Od tega jih je okoli 1,5 milijona prišlo iz Sovjetske zveze oziroma iz Rusije in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze, največ v letih 1989 in 1990.
Nemci ali Rusi?
Največ jih prihaja iz Kazahstana (673 tisoč) in Rusije (584 tisoč). To so ljudje, ki so vsaj delno nemškega rodu in so morali pri prihodu v Nemčijo pokazati sposobnost obvladovanja preprostega pogovora v nemščini. Z njimi so tudi prišli družinski člani, ki niso nemškega rodu (nemška zakonodaja je prihod družinskih članov olajšala leta 2013).
Videoposnetek o zgodovini ruskih Nemcev:
Vprašanje je seveda, koliko od teh izseljencev oziroma poznih izseljencev se bolj počuti Ruse kot Nemce. Vsekakor pa je med njimi verjetno veliko naklonjenosti Rusiji, številni tudi zelo spremljajo ruske medije. Številni raje govorijo ruščino kot nemščino.
Naklonjenost Putinu in AfD
Za ruske Nemce oziroma Nemce iz Rusije (v Nemčiji jim pravijo Russlanddeutsche) naj bi tudi veljalo, da so zelo naklonjeni stranki AfD. Tudi pri rusko-ukrajinskem sporu lahko domnevamo, da jih veliko simpatizira z Rusijo in rusko vojsko.
ich bin Russlanddeutsche Spätaussiedlerin und habe seit dem 24. Februar keine Familie mehr. Sie sehen mich als eine Art Verräterin und Heuchlerin, weil ich als einzige von ihnen fordere sich gegen das russische Regime zu positionieren. Zumindest zu sagen, dass das ein Fehler war.
— 🇪🇺🇩🇪 👩💼 (@ibel44705534) April 3, 2022
Na družbenem omrežju Twitter je tako po proruski avtomobilski povorki v Berlinu neka anonimna uporabnica v nemščini zapisala: "Sem rusko-nemška pozna izseljenka in od 24. februarja (dan ruskega napada na Ukrajino, op. p.) nimam več družine. Imajo me za neko vrsto izdajalke in hinavke, in to zato, ker sem edina od njih zahtevala nasprotovanje ruskemu režimu. Vsaj, da bi rekli, da je to (napad, op. p.) bila napaka."
Zgodovina ruskih Nemcev
In kdo so sploh ti ruski Nemci? Gre za ljudi nemškega rodu, ki so se večinoma v 18. in 19. stoletju priselili na ozemlje tedanje carske Rusije.
Obstaja več skupin teh Nemcev: povolški Nemci, kavkaški Nemci (ti so se priselili na območje današnje Gruzije, Armenije in Azerbajdžana), sibirski Nemci, krimski Nemci, črnomorski Nemci in volinijski Nemci (zadnje tri skupine so se torej priselile na območje današnje Ukrajine).
Baltski Nemci
Za del ruskih Nemcev se ponavadi štejejo tudi baltski Nemci, ki so na ozemlje današnjih baltskih držav prihajali že zelo zgodaj, od 12. stoletja. Gre za stare plemiške družine, ki so imele pomembno vlogo tudi v carski Rusiji, ko je ta v 18. stoletju dobila oblast nad Estonijo, Latvijo in Litvo. Baltski Nemci so pomenili tudi velik del meščanov v baltskih mestih.
Videoposnetek o ruskih Nemcih, Putinovi Rusiji in ruski vojni proti Ukrajini:
Največ, okoli 25 odstotkov ruskih Nemcev, predstavljajo povolški Nemci. Te je na ozemlje ob reki Volgi privabila ruska carica Katarina Velika, ki je vladala med letoma 1762 in 1796. Katarina Velika je bila nemškega rodu in je prišla v Rusijo kot mlada žena ruskega prestolonaslednika Petra Fedoroviča.
Povolška nemška republika
Povolški Nemci so bili kmetje, ki so poselili ta del Rusije ga branili pred vpadi Tatarov. Med letoma 1924 in 1941 so povolški Nemci imeli tudi Povolško nemško republiko, uradno imenovano Avtonomna sovjetska socialistična republika povolških Nemcev. Bila je del Ruske sovjetske socialistične federativne republike.
V Povolški nemški republiki, ki je obsegala okoli 30 tisoč kvadratnih kilometrov, je po popisu iz leta 1939 živelo nekaj manj kot 370 tisoč povolških Nemcev.
Stalinove deportacije ruskih Nemcev za Ural
Povolška nemška republika je veljala za prvo nemško socialistično državo, na obisk so prihajale tudi delegacije Komunistične partije Nemčije (KPD). Menda jo je hotel leta 1940, ko sta bila nacistična Nemčija in Sovjetska zveza zaveznici, obiskati celo Adolf Hitler.
Direktor Gazproma Aleksej Miller je po rodu ruski Nemec. Rodil se je v Sankt Peterburgu (takrat se je mesto imenovalo Leningrad), tako kot ruski predsednik Vladimir Putin.
Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 so Povolško nemško republiko ukinili, povolške Nemce pa tako kot številne druge ruske Nemce deportirali za Ural, zlasti v Kazahstan. Postali so prisilni delavci in niso smeli javno govoriti nemško. Veliko ruskih Nemcev je sčasoma postalo zgolj rusko govorečih.
V Rusiji živi še nekaj sto tisoč Nemcev
Kljub temu, da so se še zlasti po zlomu komunizma in razpadu Sovjetske zveze številni ruski Nemci izselili v domovino svojih prednikov, pa jih je nekaj še ostalo v Rusiji.
Po ruskem popisu prebivalstva je v Rusiji leta 2010 živelo nekaj več kot 394 tisoč ruskih državljanov nemškega rodu (to je pomenilo okoli 0,41 odstotka prebivalstva Rusije). Največ, več kot 350 tisoč, jih je živelo v Sibiriji.
Ruski Nemci v Kazahstanu
Ruski Nemci ne živijo samo v Rusiji, ampak tudi v Kazahstanu. Po podatkih kazahstanskih statistikov iz leta 2012 živi v Kazahstanu nekaj več kot 180 tisoč Nemcev. Živijo zlasti na severu države, so v veliki večini potomci povolških Nemcev in govorijo rusko.
Herman Gref (tudi German Gref), ki je od leta 2007 direktor Sberbanke, se je rodil v Kazahstanu. Njegovi starši so bili po Stalinovem ukazu deportirani v Kazahstan iz Donbasa v Ukrajini. Njegovi predniki so se v carsko Rusijo priselili v obdobju carice Katarine Velike. Na fotografiji: Gref in Putin novembra 2018 na ogledu hotelskega kompleksa Mrija v Jalti na Krimu.
Menda so se nekateri ruski Nemci iz Kazahstana, ki so odšli v Nemčijo, vrnili nazaj v Kazahstan, ker se niso mogli vključiti v nemško družbo. V Kirgiziji, ki je soseda Kazahstana, je po popisu prebivalstva leta 2009 živelo 10 tisoč ruskih Nemcev.
Pomembni baltski in ruski Nemci
Številni ruski Nemci so imeli pomembno vlogo v zgodovini carske Rusije oziroma Sovjetske zveze. Tako je bil baltskonemškega rodu general Pjotr Wrangel, ki je bil eden od voditeljev bele garde v ruski državljanski vojni, zdaj pa je pokopan v Beogradu.
Ruski Nemci so bili tudi sloviti slavist Max Wasmer, fizik in začetnik sovjetskega vesoljskega programa Boris Rauschenbach, znana okultistka in spiritualistka Helena (Jelena) Blavacki ter sovjetska agenta Richard Sorge in Rudolf Abel.
Nemci iz Putinovega oblastnega kroga
Številni ruski Nemci so dosegli visoke politične položaje. Georgi Boos, v Moskvi rojeni krimski Nemec, je bil od leta 2005 do 2010 guverner Kaliningrajske regije. Eduard Rossel je bil med letoma 1995 in 2009 guverner Sverdlovske regije, Viktor Kress pa med letoma 1995 in 2012 guverner Tomske regije.
Nekdanji moskovski patriarh Aleksij II. je imel delno baltskonemške korenine.
Dva ruska Nemca najdemo tudi zelo visoko v Putinovem oblastnem krogu. V Kazahstanu rojeni German Gref oziroma Herman Gref (nem. Hermann Gräf) se je v devetdesetih letih v Leningradu oziroma Sankt Peterburgu spoznal z Vladimirjem Putinom, med letoma 2000 in 2007 je bil ruski minister za gospodarski razvoj in trgovino, od novembra 2007 pa je predsednik uprave ruske Sberbanke.
Nemška vas pri Sankt Peterburgu
Je tudi član upravnih odborov številnih ruskih podjetij, tudi Gazproma. Gref, ki govori nemško, je z denarno pomočjo Nemčije v bližini Sankt Peterburga zgradil vas Strelna-Neudorf, kjer ruski Nemci živijo v 50 družinskih hišah.
Pomemben član Putinove oblastnega kroga je tudi Putinov someščan Aleksej Miller, ki je od leta 2001 direktor Gazproma.
Moskovski patriarh baltskonemških korenin
Nemškega rodu oziroma korenin je bil tudi nekdanji moskovski patriarh Aleksij II. Rusko pravoslavno cerkev je vodil med letoma 1990 in 2008. Rodil se je v Talinu kot Aleksej Mihajlovič Rüdiger in je bil potomec ugledne baltskonemške družine, ki se je v 18. stoletju spreobrnila v pravoslavje.
Najbolj uspešna nemška pevka Helene Fischer (rojena kot Jelena Petrovna Fišer) rada poje tudi v ruščini:
Nekateri ruski Nemci so naredili uspešno kariero tudi v Nemčiji. Tako je ruskonemškega rodu najbolj slavna nemška pevka Helene Fischer (rojena v Krasnojarsku v Sibiriji kot Jelena Petrovna Fišer). V devetdesetih letih je za Nemčijo v umetnostnem drsanju pobirala medalje Tanja Szewczenko, rojena ruskonemški materi in ukrajinskemu očetu.
Ruski Nemci v bundestagu
Kar nekaj ruskih Nemcev najdemo tudi v politiki, predvsem v desnih strankah. Tako je Heinrich Zertik (CDU) leta 2013 postal prvi ruskonemški poslanec v bundestagu. Poslanec bundestaga je bil do leta 2017.
Ruski Nemec je tudi njegov strankarski kolega iz Hamburga Nikolaus Hofler. Ta je bil rojen v Čeljabinsku očetu krimskemu Nemcu in ruski materi. Za zdaj še ni član bundestaga.
Proputinovski ruski Nemci v AfD
V bundestagu sta bila med letoma 2017 in 2021 v vrstah AfD, za katero naj bi volilo veliko ruskih Nemcev, dva v Kazahstanu rojena ruska Nemca: Anton Friesen in Waldemar Herdt. Za zadnjega nemški mediji pišejo, da je zelo proputinovsko usmerjen.
32