Zanimajo ga namreč meje človeškega telesa, približevanje smrti, spogledovanje z njo in kaj ostane od človeka po smrti. Trenutno so njegova dela na ogled v Galeriji Equrna v Ljubljani, kjer predstavlja umetnik svoje barvne serije.

"Provocirati samo zaradi šoka ni umetnost"
Bertoka, ki ga zanimajo meje in minljivost človeškega telesa ter približevanje smrti, bi zaradi eksplicitnih prizorov lahko mirno označili za kontroverznega umetnika. Poznamo ga po fotografijah sadomazohističnih ritualov, pa po seriji Obiskovalci mrličev, ki se žgejo v krematoriju in ne nazadnje po seriji Rdeče trupel dojenčkov, plavajočih v formaldehidu. Njegov odnos do ustvarjanja je kritičen: provocirati samo zaradi šoka ni umetnost, pravi, in obratno, zakaj bi se odpovedali mejnim vsebinam samo zato, ker so šokantne.

Na pregledni razstavi v Equrni se predstavlja s svojimi barvnimi serijami Rdeče, Post Mortem, Obiskovalci in Lakota; v zadnji na primer na umetniško-portretni način prikazuje anoreksično mlado žensko. Lakota je novejša serija, ki jo je najprej predstavil v Galeriji Photon v Ljubljani in nato še v Galeriji Simulaker v Novem mestu. Naslov serije namigne na odpovedovanje hrani ali na njeno odtegovanje. Ogled fotografij na videz mlade ženske, ki se ji skozi papirnato tanko kožo jasno izrisujejo kosti, pa bi lahko dal misliti še, da gre za kakšno hudo fizično bolezen, npr. za raka. Res pa je, da do take shiranosti lahko privede tudi duševna bolezen.

Ključna je pieteta
V fotografijah Gorana Bertoka izstopa materialnost telesa, človek kot fizičen pojav, bodisi ko je preboden, ko trpi ali ko že gori. Vendar je ob tej hoji po meji, ki je neke vrste igra s tabuji, ključna pieteta – spoštljivost, pove avtor. Gre za dilemo, ali človeka s fotografiranjem spodbuja pri njegovem samodestruktivnem početju.

Razstava Štiri serije bo na ogled do 5. avgusta, ob njej pa smo se pogovarjali z Goranom Bertokom in z vodjo galerije Arnejem Brejcem.

Vabljeni k poslušanju: