Upor v kostanjeviški galeriji

14.7.2023 | 08:45

Tone Kralj, Matija Gubec, Trg Matije Gubca, Krško, foto Goran Rovan

Tone Kralj, Matija Gubec, Za staro pravdo, 1972. GBJ. Foto Marijan Pfeifer, arhiv GBJ, 1974

Krsto Hegedušić, Bitka kod Stubice, 1949. Zbirka Muzej Jugoslavije

Oton Iveković, Smaknuce Matije Gupca na Markovom trgu, 1921. Foto Goran Vranjić, NMMU

Darije Petković, Stadion Matije Gubca, Krško, 2022

Erik Mavrič, Kmečki punt, 2022

V Galeriji Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki bomo v sredo, 19. julija 2023, ob 20. uri, odprli občasno razstavo Upor 1573-2023: Razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573.

Kustos razstave je Miha Colner.

Razstava bo na ogled do 1. oktobra 2023.

O razstavi:

Razstava z naslovom Upor 1573-2023. Razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573 se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v umetnosti v preteklih 150 letih. Na razstavi so predstavljena dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek.

Veliki kmečki upor iz leta 1573 se je v kolektivni spomin prostorov današnjih Slovenije in Hrvaške neizbrisljivo vtisnil v drugi polovici 19. stoletja. Takrat je ta pozabljeni dogodek zaradi konotacije boja slovanskih etničnih skupin v habsburškem in ogrskem imperiju dobil konstitutivni in emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah, Matija Gubec pa je postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti. Udarni politični potencial kmečkega upora, ki je postal simbol zgodovinskega boja za socialne in politične pravice deprivilegiranih, je v javni diskurz postavila prav umetnost.

Do pravega razcveta upodabljanja kmečkega upora in njegovih protagonistov je prišlo z ustanovitvijo Kraljevine Jugoslavije, ko so bili uporni kmetje dojeti kot borci za osvoboditev slovanskega življa izpod tuje nadvlade. Med drugo svetovno vojno (1941-1945) se je lik Matije Gubca in duh kmečkega punta povezoval z uporom proti okupatorju, hkrati pa je Matijo Gubca kot hrvaškega junaka uporabljala tudi propaganda NDH. Največji razcvet tematiziranja kmečkega upora se je zgodil v obdobju SFR Jugoslavije (1945-1991), ko je bila ta zgodovinska epizoda enačena s proletarsko in socialistično revolucijo brezpravne raje proti kapitalskim (fevdalnim) elitam. Leta 1973 se je obeleževala 400. obletnica Velikega kmečkega upora in prav takrat je bilo ustvarjenih največ umetniških del na to temo. Po letu 1991, ko sta dokončno razpadla socialistični red in Jugoslavija, se je kmečki upor skoraj popolnoma umaknil iz javnih diskurzov in s tem tudi iz umetnosti.

Na razstavi so predstavljena dela umetnikov:

Antun Augustinčić, Alenka Bartl, Janez Bernik, Vera Dajht Kralj, Riko Debenjak, Marijan Detoni, Lojze Dolinar, Zorislav Drempetić Hrčić, Robert Frangeš Mihanović, Vito Globočnik, Željko Hegedušić, Oton Iveković, Vasilije Jordan, Jakob Klemenčič, Fedo Kulmer, Peter Kuntarič, Ivan Lovrenčić, Boštjan Kavčič, Gojmir Anton Kos, Ivan Kožarić, Tone Kralj, Miha Maleš, Erik Mavrič, France Mihelič, Franc Peršin, Darije Petković, Ferdinand Quiquerez, Branko Ružić, Ivan Seljak Čopič, Albert Sirk, Zlatko Sirotić, Matija Skurjeni, Miljenko Stančić, Marin Studin, Gabrijel Stupica, Kamilo Tompa, Sandra Vitaljić, Jože Volarič, Dušan Vukotić, Šime Vulas in drugi.

Razstava Upor 1573-2023 je del istoimenskega čezmejnega projekta mreže partnerskih muzejev, kjer z različnimi javnimi programi sodelujejo: Muzej seljačkih buna, Gornja Stubica, Kulturni dom Krško, Posavski muzej Brežice, Muzej Brdovec in Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki.

Galerija Božidar Jakac