Slovenija

Vzpon iliberalizma na periferiji EU v razmerah krize kapitalizma

Ljubljana, 02. 04. 2022 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Marko Hočevar
Komentarji
15

Mineva že več kot tri desetletja, odkar je Francis Fukuyama objavil najprej znameniti esej, pozneje pa še knjigo z naslovom Konec zgodovine. V kontekstu padca berlinskega zidu in poraza Sovjetske zveze v hladni vojni ter realsocializma v Evropi, čemur je sledilo obdobje tretjega vala demokratizacije (Huntington), se je zdelo, da sta liberalna demokracija in kapitalizem postala univerzalni. Hkrati pa je bilo eksplicitno predpostavljeno, da je demokracija mogoča le v liberalnih in kapitalističnih družbah, kar je tudi pomenilo izenačitev liberalne demokracije z demokracijo nasploh. Ta teza je še posebej stavila na združenost oz. enačenje demokracije s kapitalizmom.

Marko Hočevar
Marko Hočevar FOTO:

V kontekstu Evrope se je kar dobro desetletje zdelo, da ta teza drži. Predvsem postsocialistične države, ki so postale leta 2004 in pozneje članice EU, so vse relativno hitro prestale "dvojno tranzicijo dohajanja": najprej so postale kapitalistične države in družbe, pozneje pa tudi konsolidirane – vsaj glede na zelo specifične kriterije – liberalne demokracije. Istočasno pa je vpeljava oz. restavracija kapitalizma potekala z neoliberalno "doktrino šoka", ki jo je Jeffrey Sachs takrat promoviral po vzhodni in srednji Evropi. Slovenija je bila med preostalimi državami, ki so leta 2004 postale članice EU, dolgo časa izjema, toda tudi to se je postopoma spreminjalo s približevanjem EU.  Postsocialistične države članice EU so postale nova periferija EU, saj so zagotavljale širitev enotnega trga, omogočale so konkurenčno prednost podjetij iz osrednje EU in predvsem ponujale bazen cenejše oz. poceni delovne sile, kar je bilo v interesu kapitala iz centralnih evropskih držav. Ključno je bilo, da je "evropska prihodnost" skrbela za to, da postsocialistične družbe ne bi "skrenile" s poti vpeljave kapitalizma.  

Kriza leta 2008 je spremenila veliko stvari v kapitalističnem svetovnem sistemu – v EU in tudi na njeni novi periferiji. Najprej je evropski projekt doživel hud udarec in ideja o tem, da so v EU vse države enake in enakopravne, je propadla, saj je postalo jasno, da EU v kriznih situacijah deluje v skladu z interesi najmočnejših članic in finančnega kapitala. Drugič, periferiji sta bila pogosto vsiljena varčevanje in zategovanje pasu, ki so ju predpisovale institucije EU skupaj z MDS in SB. To se je največkrat kazalo kot zmanjševanje obsega socialne države (podobni procesi so se dogajali tudi v jedrnih državah EU, le da manj radikalno). Tretjič, na globalnem nivoju, v razmerah, ko se je kazala možnost pomembnih ekonomskih sprememb v smeri omejevanja moči trgov in različnih frakcij kapitala, so te izostale. Liberalne elite so na ravni EU, pa tudi drugod, za rešitev krize in pokrizno obdobje ponujale še več istega.

Liberalni politiki v EU ni uspelo najti nobenega novega odgovora na vse večja protislovja svetovne kapitalistične družbe v 21. stoletju. V tem kontekstu so "levica" oz. liberalci in preostanek socialdemokratov ostali na stališčih nasprotovanja omejevanju trgov. Levega odgovora – razen nekaterih poskusov, ki so bili zatrti v kali – ni bilo. Brezidejnost in reprodukcija statusa quo sta tako dali prostor desni iliberalni politiki.

Besedilo je pripravljeno v sklopu projekta Homopolitikus, političnega think tanka Inštituta za politični menedžment. Kolumna izraža stališče avtorja, in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

V tem kontekstu naraščajoče negotovosti, varčevanja, neenake obravnave držav in naraščajoče neenakosti v posameznih državah, so moč v postsocialističnih državah – pa tudi drugod po Evropi in svetu, le da so razlogi za to nekoliko drugačni od tistih, ki jih razlagamo tukaj – v prvi res globalni krizi kapitalizma od poraza realsocializma začele pridobivati predvsem desne iliberalne politične sile, ki so imele za krizo kapitalizma zelo "priročne" odgovore – za vse so bili krivi tujci, migranti, elite itd. Sami pa so se predstavljali in se še vedno predstavljajo kot tisti najboljši, nekorumpirani in pošteni politiki, ki zagovarjajo močnejšo nacionalno državo in protekcionizem v kapitalizmu.

Vzpon iliberalizma na periferiji EU v razmerah krize kapitalizma
Vzpon iliberalizma na periferiji EU v razmerah krize kapitalizma FOTO: Adobe Stock

Iliberalna politika na postsocialistični periferiji EU temelji na ksenofobni, seksistični in (pogosto) rasistični politiki skupaj z zaščito in/ali nastankom novih kapitalskih elit v lastnih državah ter reprodukcijo lastnega vladajočega položaja ob porazu globalnega neoliberalnega projekta. Na krizo EU, krizo neoliberalne globalizacije in naraščanje neenakosti – predvsem premoženjske, kar je globalni fenomen – ter na podrejen položaj posamične države v odnosu do centralnih držav EU ponuja iliberalna politika še več istega, le da z drugačnim besednjakom. Iliberalna desnica na periferiji EU uspešno kanalizira nezadovoljstvo in vzbuja navidezno gotovost, hkrati pa v bistvu skrbi za reprodukcijo kapitalizma in trga, le da z drugačnim, politično manj korektnim videzom.

Iliberalni politiki na periferiji EU pridobivajo moči zaradi nezadovoljstva in realnih eksistenčnih problemov ljudi, hkrati pa je to specifičen odgovor na nedemokratični liberalizem oziroma tehnokratsko vladavino, ki ga vsiljujejo nadnacionalne institucije na evropski periferiji zaradi potreb po reprodukciji odvisnega kapitalizma. Toda liberalci, ujeti v neoliberalnem globalizacijskem diskurzu, ne morejo razumeti, še manj pa razrešiti protislovij, ki generirajo vzpon iliberalne politike, kajti s svojimi politikami in ukrepi ob historičnem porazu levice ustvarjajo primerne razmere za povečevanje moči in privlačnosti iliberalne desnice. Tako pojav desne iliberalne politike in boj liberalcev zoper njo simbolizirata "konec ekonomske zgodovine" – tako liberalna kot iliberalna politika prisegata na trg in kapitalizem, razlika je le modaliteta, ki pa je prilagojena partikularnim interesom in položaju države ali elite v kapitalističnem svetovnem sistemu.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (15)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

sinhron
02. 04. 2022 13.19
-1
V sekti SDS se venomer vračajo nazaj v zgodovino in jo želijo prikrojiti trenutnim potrebam ! Zagovarjajo kolaboracijo , čeprav so v vodstvu sekte SDS sami nekdanji komunisti ! Težko je preseči neke mostove zlasti , če so zgrajeni na podlagi sovraštva in želje po maščevanju , kar je srž delovanja liderja SDS !
puspan
02. 04. 2022 13.57
+1
Socializem jev porastu, kapitalizem pa propada. To bi morali objaviti včeraj, 1. aprila. Mogoče bi vam celo verjel.
Banion
02. 04. 2022 10.16
-5
In zaključek: po propadu komunizma so države postale poligon za preizkušanje razhih dvomljivih ekonomskih teorij (sachs) v katere zahod ni čisto verjel, nekaj šasa je bil to trg lačen vsega zahodnega in bazen poceni delovne sile. Kaj sedaj? Trg je nasičen, delovna sila ni več tako poceni, ker enostavno ljudje vidijo kako se živi drugje in hočejo isto, čeprav še zdaleč ne dosegajo delovnih in upravljalskih standardov. Ostalo je še veliko preteklih vzorcev predvsem tudi napačnega razmišljanja in pojavlja se desni ekstremizem. Evropa je zašla v krito ki ji ni videti pravega izhoda, vojna v ukrajini bo prmešala karte nastala bo močna azijska zveza, amerika bo reševala svoje težave in kaj bomo evropejci. Delovna sila je draga, energetsko bomo vedno odvisni in namesto da bi z velikim sosedom gojili dobre odnose ga poskušali imeti na svoji strnai smo ga obravnavali kot podrjenega dobrega samo za dobavo poceni energije in da mu kaj drago prodamo. Ne, ne bo nam lepo in prihodnost bo slabša kot nam jo slikajo birokrtai katerih edini cilj je ostati in obdržati oblast. Padel bo standard in veseli bomo lahko če bomo siti in na toplem
ROMELS
02. 04. 2022 11.55
+2
Prihaja čas, ko bodo birokrati/ke morali sprijazniti, da bodo postali delavci po poljih in njivah.
zelen
02. 04. 2022 10.10
-1
prihaja nov svetovni red
puspan
02. 04. 2022 13.58
+2
User2324232
02. 04. 2022 09.56
+2
Sistem ki je na zahodu je enostavno ena navadna laž. Bolj zlagano že ne more bit. Lažejo, zapirajo, ropajo, izkoriščajo, zatirajo, namenoma uvajajo rasizem in se pri tem delajo vsi bogi in nedolžni in hinavski, uvajajo diktaturo, na koncu povrhu vse skupaj pa posujejo še s svetlečimi bleščicami "demokracije" Bolj hinavsko ne gre 🤦‍♂️ Kapitalski pogled na svet propada, denar je samo papir za manipuliranje, nadzor in diktiranje. Kar šteje so ljudje, njihov prispevek družbi in njihovo medsebojno spoštovanje. Vse ostalo je klobasičenje.
Prokleta Zima
02. 04. 2022 10.15
+2
Kar šteje so ljudje, njihov prispevek družbi in njihovo medsebojno spoštovanje. Vse ostalo je klobasičenje. Tudi ta dva stavka sta klobasičenje.
User2324232
02. 04. 2022 10.30
+1
Glavno da si ti pogoltnu celo pamet vesolja, pa da ti že iz rit leze 🤦‍♂️ Klobasač.
Jerry321
02. 04. 2022 09.35
+0
Kapitalizem zajeda demokracijo zato ga bo treba zregulirat in spravt pod kontrolo! Kapitalisti ne smejo imeti nobenega vpliva na politiko, ta mora namreč delovati v dobro vseh in ne le v dobro teh posameznikov
User1538643
02. 04. 2022 09.39
-2
Kaj narest, če politiki ponujajo ta zadnji kapitalistom? Težko se je upreti...
User1538643
02. 04. 2022 09.42
-2
User1538643
02. 04. 2022 09.11
-1
Vladanje tako ali tudi drugače. Korak naprej. V Dubaiu, UAE, je, po številnih zanesljivih virih, naših ne, tri dni nazaj, imela svoj prvi vrh, Svetovna vlada (World Government Summit 2022). Za enkrat so org-anizacija in forum. Zbrani so bili, ne le tisti, ki v svetu nekaj pomenijo, ampak tudi tisti, ki dolačajo tiste, ki v svetu nekaj pomenijo. Govorilo se je tudi o NWO. Zanimiv in zlovešč je bil nagovor Dr. Pippe Malmgren, ekonomistke, ki je bila tudi posebna pomočnica predsednika Združenih držav Amerike Georgea W. Buscha. Omenjala je tudi verjetnost potreb po novi, Digitalni Ustavi in novih Digitalnih Človekovih pravicah, a v luči enotne digtalne valute, pri kateri bo "možen nadzor nad slehernim centom", in glede prihodnosti, katere je cilj, "da bodo vsi srečni in zadovoljni".
Nebittokbrihtni
02. 04. 2022 09.00
-1
Smo novodobni suznji. #fqct