Kaj je dobro vedeti, ko razmišljate o spletni prodaji pridelkov

»Kmet lahko svoje pridelke prodaja po spletu, tudi če so na voljo le v sezoni, in ne vse leto,« pravi Gaber Terseglav, direktor IT-podjetja Optifarm iz Radovljice, ki se je specializiralo za digitalizacijo prehrambnih verig in ponuja nakup lokalne hrane po spletu.

Spletna prodaja je za kmetije dodatni, in ne glavni prodajni kanal. »Kupci so tradicionalni, še vedno gredo raje v trgovino, kot da hrano naročajo po spletu,« opaža Terseglav.

Kmetija lahko postavi svojo spletno trgovino ali se pridruži digitalni tržnici, kjer na enem mestu najdemo ponudbo kmetij in drugih manjših ponudnikov hrane iz iste regije.

Najtežje je pridobiti kupce

In kaj je pri spletni prodaji najtežje? »Pridobivanje kupcev, ki poteka prek družbenih omrežij, najpogosteje Facebooka. To je dolgotrajen proces, ki se mu je treba posvetiti vsak dan. Med epidemijo korone so ljudje tudi hrano naročali po spletu, takrat je nastalo ogromno spletnih trgovin, a vse ne delujejo več. Kupci so se vrnili v trgovine, veliko kmetij je spletno trgovino ugasnilo, ker so naročila usahnila. S pospeševanjem prodaje in iskanjem novih kupcev pa je veliko dela, za oboje kmetom tudi zmanjkuje časa. Oglaševanje ponudbe je kar velik strošek, na katerega marsikateri kmet ni pripravljen,« odgovarja.

Veliko časa in denarja za promocijo

Ko kmetija razmišlja o spletni prodaji, mora vedeti, da bo za to porabila veliko časa. »Oglaševanje ponudbe, urejanje naročil in spletnih plačil je zelo zamudno. Sproti je treba tudi osveževati ponudbo, dodati ali ugasniti kake pridelke. Kolikor poznam kmete, nimajo toliko časa, da bi vsak dan optimizirali spletno prodajo. Če bi vsi ljudje kupovali prek spleta, bi si vzeli čas, a ker jim spletna prodaja prinese le majhen del prihodkov, se jim to ne splača. Če bodo za vse sami, se morajo zavedati, da bodo v promocijo spletne trgovine najverjetneje vložili več časa in denarja, kot bodo dobili naročil,« meni Terseglav.

Lastne spletna trgovina ali vstop v digitalno tržnico

Dokler spletno kupovanje hrane ne postane nekaj vsakdanjega, je za kmetijo bolje, da se pridruži digitalni tržnici ali komu drugemu, ki združuje regijske ponudnike na enem mestu in poskrbi tudi za logistiko. Pri Agrobiznisu smo predstavili več takšnih oblik spletne prodaje:

• Aplikacija in spletna trgovina Optifarm Smart je tak primer. Zamišljena je kot digitalna tržnica, ki okoli 50 kmetij, vinarjev, čebelarjev, rokodelcev in zadrug od Zgornje Gorenjske do Ljubljane z okolico povezuje s kupci. Opažajo, da je vedno več živil, ki jih ponujajo njihovi lokalni partnerji, ne samo bolj kakovostnih, temveč tudi cenejših kot v trgovinah. Omogočajo tedensko dostavo na izbrani naslov od Zgornje Gorenjske do Ljubljane z okolico ali prevzem na prevzemnih točkah v Ljubljani in na Jesenicah. Letos bodo dodali nove prevzemne toke. Trenutno ponujajo brezplačni prevoz naročenih živil, kar je dodatna prednost. Prvih 12 kmetij in drugih ponudnikov hrane z območja LAS Gorenjska košarica, ki se jim bodo na novo pridružili v okviru CLLD projekta Lokalno GOR, bodo brezplačno vključili v svojo digitalno ponudbo. Letos se želijo razširiti tudi v druge regije, svoj poslovni model pa bi radi vpeljali tudi na tuje trge.
• Malo drugačen poslovni model ima Mali plac za prihodnost. Ponujajo sveže sezonske pridelke po pošteni ceni, naročanje po spletu in osebni prevzem na 26 mestih po Sloveniji. Pri njih več kot tisoč družin tako vsak teden kupuje sezonsko hrano, ki je sveža, ni skladiščena in je lokalno pridelana. Vsi ponudniki razen enega so iz Slovenije, mandarine in druge agrume pa dobijo s kmetije v dolini Neretve. Mali plac za prihodnost je pred devetimi leti ustanovila Ana Ljubojević, leta 2014 se je povezala s petimi kmetijami, danes sodeluje z 20.
• Pred dvema letoma je pod okriljem Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina začela delovati spletna tržnica na borjaču. Na njej je svoje pridelke in izdelke na začetku ponudilo 80 kmetij iz širše goriške regije, zdaj jih je krepko čez sto.
• Enajsto leti deluje nakupovalna skupnost Nakupujmo skupaj, ki vsaka dva tedna poveže več kot tisoč kupcev z več kot 50 kmetijami in drugimi dobavitelji lokalne hrane. Nakupe organizirajo po načelu poštene cene (fair price), ki jo vnaprej postavi kmet, za kupca pa je ugodnejša kot v trgovini. Kupci živila naročijo po spletu, kmetje pa jih vsako drugo sredo dostavijo na šišensko tržnico v Ljubljani, kjer potekata prevzem in plačilo.
• Če pri skupnostnem nakupovanju Nakupujmo skupaj po spletu naročite pridelke od kmetov, vse pa prevzamete na eni točki, Zeleni zabojček prinaša še več udobja. Pri njih po spletu naročite tedensko zalogo sveže zelenjave in sadja, zabojček pa vam vsak četrtek dostavijo domov ali v službo. Pred korono so dostavili okoli tristo zabojčkov na teden, med epidemijo pa več kot petsto.