Nogomet pod oblaki, precej višje od Triglava

Nogomet 5. Feb 20245:00 0 komentarjev
FOTO: Profimedia.

Kateri so najvišje ležeči nogometni stadioni na svetu? Izbrskali smo jih deset. Vsi ležijo precej višje od najvišje slovenske gore Triglava.

Prejšnji teden je Južnoameriška nogometna zveza Conmebol dala zeleno luč za tekmo drugega kroga pokala libertadores, južnoameriške različice lige prvakov, med lokalno ekipo Always Ready in perujskim Sporting Cristalom. Tekma bo odigrana na stadionu Villa Ingenio v El Altu v Boliviji, ki leži na 4.083 metrih nadmorske višine.

Še bolj zanimivo pa je, da to sploh ni najvišje ležeči stadion na svetu, na katerem igrajo nogometne tekme.

Ta naziv gre stadionu Daniel Alcides Carrion, ki se nahaja na nadmorski višini 4.378 metrov v mestu Cerro de Pasco v osrednjem Peruju. Torej kar 1.514 metrov višje od najvišje slovenske gore Triglava (2.864).

Leta 2007 je mednarodna nogometna zveza Fifa sicer prepovedala mednarodne tekme nad 2.500 metri nadmorske višine, a po hudih kritikah to odločitev preklicala že leta 2008. Med tistimi, ki so Fifi očitali diskriminacijo, so bili predvsem Južnoameričani, kar je pričakovano.

Vseh deset najvišje ležečih nogometnih stadionov namreč prihaja iz Južne Amerike. Devet od teh jih leži v Peruju oziroma Boliviji, le eden pa je od drugod. Iz Kolumbije.

Estadio Daniel Alcides Carrion (Cerro de Pasco, Peru)

Stadion v mestu Cerro de Pasco v Peruju s približno 60 tisoč prebivalci je postavljen na kar 4.338 metrih nadmorske višine in je najvišje ležeči nogometni objekt na svetu.

Na tem stadionu, ki sprejme osem tisoč gledalcev, domače tekme igra perujski tretjeligaš Union Minas, gostovanje pri tem klubu pa velja za pravi izziv za vse preostale klube v tekmovanju. Ob igrišču so vedno prisotne kisikove bombe, igralna podlaga je narejena iz umetne trave, objekt pa ponuja veličasten pogled na Ande.

Estadio de Villa Ingenio (El Alto, Bolivija)

V milijonskem mestu El Alto, ki je drugo največje v Boliviji, 4.083 metrov nad morsko gladino, leži stadion v Estadio Municipal de El Alto.

FOTO: Profimedia.

Sprejme 22 tisoč ljudi, na njem pa domače tekme igrata dva kluba. Trikratni bolivijski prvak Always Ready, ki v tej sezoni še četrtič v svoji zgodovini nastopa tudi v južnoameriški različici lige prvakov, pokalu libertadores, in nižjeligaš Deportivo FATIC.

Stadion ima licenco za gostitev tekem najvišje ravni tako s strani Mednarodne (FIFA) in južnoameriške nogometne zveze (CONMEBOL), s pomočjo bolivijske vlade pa je bil zgrajen leta 2016.

Estadio Victor Augusin Ugarte (Potosi, Bolivija)

Stadion, ki leži na 3.900 metrih nadmorske višine, nosi ime nekdanjega dolgoletnega bolivijskega reprezentanta, najdemo pa ga v mestu Potosi v Boliviji, v katerem živi 260 tisoč ljudi. Zgrajen je bil leta 1992, leta 2008 pa so ga prenovili, tako da zdaj sprejme kar 32 tisoč gledalcev.

FOTO: Profimedia.

Na njem domače tekme igrata nekdanji bolivijski prvak, ki pa zdaj nastopa v drugi ligi, Real Potosi, in eden najstarejših klubov v državi Nacional Potosi, ki je prvoligaš. Da domače igrišče predstavlja veliko prednost za oba, pa potrjuje podatek, da na svojem stadionu redko izgubita.

Estadio Enrique Torres Belon (Puno, Peru)

Stadion Enriqueja Torresa Belona na 3.829 metrih nadmorske višine stoji v mestu Puno na jugozahodu Peruja, v katerem prebiva približno 130 tisoč prebivalcev.

Na njem tekme igra perujski drugoligaš Alfonso Ugarte de Puno, ki je bil pred leti tudi v vrhu med prvoligaši.

Velja za enega najbolj unikatnih nogometnih objektov na svetu, saj je zgrajen iz kamna, ime pa nosi po nekdanjem senatorju Peruja. Sprejme 20 tisoč gledalcev.

Estadio Guillermo Briceno (Juliaca, Peru)

Na 3.824 metrih nadmorske višine v mestu Juliaca na jugozahodu Peruja, v katerem živi približno 270 tisoč ljudi, najdemo stadion, na katerem domače tekme igra perujski drugoligaš Deportivo Binacional.

Zgrajen je bil leta 1966, a je takrat sprejel le pet tisoč gledalcev. Danes jih, po nekaj prenovah, nekaj več kot 18 tisoč. Okoli zelenice je tudi atletska steza.

Estadio Jesus Bermudez (Oruro, Bolivija)

Stadion, ki nosi ime po prvem vratarju bolivijske nogometne reprezentance, leži na višini 3.735 metrov nadmorske višine v mestu petem največjem bolivijskem mestu Oruro, v katerem živi 260 tisoč prebivalcev.

FOTO: Guliverimages.

Na njem tekme igrata bolivijski prvoligaš GC San Jose in nižjeligaš Club San Jose. Zgrajen je bil leta 1995, sprejme pa 33 tisoč gledalcev. Gostil je že kar nekaj pomembnih tekem, tudi v pokalu libertadores, na njem pa so bile odigrane tudi tri tekme južnoameriškega pokala. Leta 1975 dve tekmi skupinskega dela, na katerih je igrala Bolivija, leta 1997 pa tekma za bron med Perujem in Mehiko.

Estadio Hernando Siles (La Paz, Bolivija)

Verjetno najbolj znan med vsemi najvišje ležečimi nogometnimi stadioni je Estadio Hernando Siles, ki leži na 3.605 metrih nadmorske višine. Na njem tekme igra bolivijska reprezentanca, ki je na tem igrišču poskrbela za kar nekaj odmevnih rezultatov.

Težave z dihanjem Lionela Messija na tekmi v La Pazu leta 2013. FOTO: Profimedia.

V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1994, na katerega se je takrat tudi tretjič in zadnjič uvrstila, je tako premagala Brazilijo z 2:0 in ji prizadejala prvi kvalifikacijski poraz v 40 letih, leta 2009 pa je s kar 6:1 premagala Argentino in poskrbela za drugi najvišji poraz v njeni zgodovini. S tega stadiona prihajajo tudi fotografije trpljenja Lionela Messija, ki je imel med tekmo veliko težav z dihanjem.

Stadion, ki je bil zgrajen daljnega leta 1930 in leta 1977 prenovljen, sprejme 41 tisoč gledalcev, na njem pa domače tekme igrajo številni klubi. Tudi oba najuspešnejša v državi, Bolivar, ki je bil že kar 30-krat prvak, in The Strngest, ki se lahko pohvali s 16 naslovi državnega prvaka.

Estadio Inca Garcilaso de la Vega (Cusco, Peru)

Čeprav v mestu Cusco v Peruju leži na nadmorski višini 3.377 metrov, je ta stadion gostil že kup pomembnih tekem.

FOTO: Guliverimages.

Na njem domače tekme igrajo kar trije perujski prvoligaši – Cienciano, Cusco in Deportivo Garcilaso, sprejme pa 42 tisoč gledalcev. Zgrajen je bil leta 1950, sprva s polovico manjšo kapaciteto od zdajšnje.

Na njem je bilo odigranih več deset tekem pokala libertadores in drugorazrednega južnoameriškega klubskega pokala, pokala sudamericana, gostil pa je tudi tekmo za bron na južnoameriškem pokalu leta 2004, v kateri sta se pomerila Urugvaj in Kolumbija.

Estadio Huancayo (Huancayo, Peru)

Stadion v mestu Huancayo, ki ima skoraj pol milijona prebivalcev, leži sredi gorovja 3.259 metrov nad morsko gladino.

FOTO: Guliverimages.

Na njem tekme igra eden najboljših perujskih klubov Deportivo Wanka, uporablja pa ga tudi nižjeligaš Deportivo Junin.

Sprejme okroglih 20 tisoč gledalcev, zgrajen pa je bil leta 1962. Gostil je tudi že kar nekaj tekem pokala libertadores in pokala sudamericana.

Estadio Nemesio Camacho El Campin (Bogota, Kolumbija)

Edini od desetih najvišje ležečih nogometnih stadionov na svetu, ki ni v Boliviji ali Peruju, leži na 3.250 metrih nadmorske višine v osemmilijonski Bogoti v Kolumbiji.

FOTO: Profimedia.

Sprejme 36 tisoč gledalcev Odprt je bil daljnega leta 1938 in ima seveda bogato zgodovino.

Na njem so bile tekme kar štirih južnoameriških pokalov, v letih 1975, 1979, 1983 in 2001, ko je gostil tudi veliki finale, v katerem je Kolumbija premagal Mehiko in prišla do svojega edinega naslova južnoameriške prvakinje. Leta 1989 je gostil tudi finale pokala libertadores, v katerem je do zmage prišel kolumbijski Atletico Nacional.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!