bela krajina

Pred Livarjem obeležje ustanovitelja - poklon Josipu Doltarju

27.2.2022 | 18:00 | M. K.

Potomci Josipa Doltarja; v ospredju njegov kip (vse fotografije, tudi spodaj v fotogaleriji: Karl Žužek)

Črnomelj - Črnomaljski svetniki so že ob 100-letnici postavitve tamkajšnje livarne leto 2020 na pobudo njegovih potomcev posvetili Josipu Doltarju, ki je livarno zgradil in vodil (živel je sicer med letoma 1858 in 1930). Za pripravo prireditev in drugih dejavnosti ob Doltarjevem letu so svetniki imenovali organizacijski odbor. V okviru  ''Doltarjevega leta 2020'' je bila predvidena tudi postavitev obeležja Josipu Doltarju. Ves čas je bila postavitev predvidena na lokaciji pri podjetju Livar in namero so uresničili pred dnevi v sklopu praznovanj letošnjega črnomaljskega občinskega praznika.

Na prireditvi ob odkritju spomenika je spregovorila Anica Kopinič, predsednica Belokranjskega društva. Janez Kure je predstavil kratek življenjepis Josipa Doltarja, obeležje pa je s Kopiničevo odkril župan Andej Kavšek.

Več kot livar

Pobudniki razglasitve Doltarjevega leta so zapisali, da je črnomaljska livarna v Doltarjevem obdobju vlivala izdelke predvsem za industrijsko močne kraje na Hrvaškem, kot so Duga Resa, Karlovac in Sušak. Po Doltarjevi smrti je lastnik livarne postal Andrej Lakner, vodil pa jo je Jože Doltar. Med drugo svetovno vojno je livarna delovala na osvobojenem partizanskem ozemlju.

Po vojni so Doltarjevo livarno preimenovali v LIČ oziroma Livarno Črnomelj, država pa je nato v Črnomlju zgradila novo livarno Belt oziroma Belokranjsko livarno in tovarno ter ji LIČ pripojila. Po privatizaciji in lastninjenju je iz Belta zrasel današnji Livar. Livarstvo je tako 100 let nepogrešljiv del črnomaljskega gospodarstva.

Po podatkih pobudnikov je bil Josip Doltar več kot livar. Bil je med prvimi črnomaljskimi obrtniki, parni žagar, mlinar, lesni trgovec, oglar in drugo. Med letoma 1898 in 1905 je bil v ZDA, od koder se je vrnil z znanjem in s kapitalom.

Bil je tudi družbeno in politično dejaven. Od leta 1907 je bil član črnomaljskega občinskega odbora ter med letoma 1912 in 1918 tamkajšnji župan. Med prvo svetovno vojno je bil zadolžen za preskrbo civilnega prebivalstva. Posebej je zaslužen, da so leta 1914 zgrajeno belokranjsko železnico potegnili prek Črnomlja. Pod njegovim vodstvom so zgradili vrsto drugih infrastrukturnih objektov. Denimo veliki most prek Dobličice, cesto proti Vinici, Staremu trgu in Preloki. Sodeloval je pri gradnji Šole Franca Jožefa, v katere stavbi deluje zdajšnja črnomaljska glasbena šola.

Bil je dvakrat poročen in imel 12 otrok. Na seznamu njegovih potomcev so tudi narodni heroj Janko Stariha, zgodovinar Janko Jarc, mlinar Janko Doltar, livar in heroj dela Jože Doltar, podjetnik in metalurg Jernej Kure, arhitektka Danijela Kure Kastelc, slikar Robi Lozar, filozof Janko Lozar, ekonomisti Eva Čemas, Janez Kure in Miro Doltar, novinarka Ilinka Todorovski (o Josipu Doltarju, svojem praočetu, je napisala knjigo), glasbenik Janko Doltar in drugi, so še zapisali pobudniki Doltarjevega leta.

‹ nazaj