Z zaznavno konstantnostjo se ljudje ne rodijo. Najprej opazijo vse razlike, kasneje pa se jih naučijo ignorirati, da prepoznajo isti predmet kot nespremenljiv v številnih različnih scenarijih. Ko se pojavi zaznavna konstantnost, izgubijo sposobnost videti številna protislovja, ki so pa zelo očitna pri majhnih dojenčkih. Tako lahko dojenčki na nek način vidijo stvari, ki so očem odraslih nevidne. Glede na članek, objavljen v reviji Scientific American, dojenčki, mlajši od pet mesecev, nimajo razvite zaznavne konstante. Slednja pri odraslih omogoča prepoznavanje istega predmeta v različnih okoljih in v zelo različnih svetlobnih pogojih. Je kot oblak, ki za trenutek preleti sonce in vrže senco na obraz vašega prijatelja. Osvetlitev je spremenila videz obraza tega prijatelja, vendar ga še vedno prepoznate kot istega človeka.

Znanstveniki so preučevali 42 dojenčkov, starih od tri do osem mesecev, ki so si ogledali pare slik, pridobljenih iz resničnih 3D-predmetov. Ker dojenčki ne znajo opisati, kaj vidijo, je raziskovalna skupina izmerila, kako dolgo so dojenčki gledali vsako sliko. Če je otrok gledal drugo sliko manj časa kot prvo, to pomeni, da misli, da je pravkar videl isto sliko in da mu je ni treba dolgo gledati. Če pa je otrok enako dolgo gledal drugo sliko, je to pomenilo, da sta se ji obe sliki zdeli enako zanimivi, kar je znak, da je bila druga slika zanjo prav tako "nova" kot prva.

Osupljiva sposobnost razločevanja razlik v slikah

Izsledki raziskave so pokazali, da imajo tri do štiri-mesečni dojenčki osupljivo sposobnost razločevanja razlik v slikah zaradi sprememb osvetlitve, vendar to sposobnost izgubijo do približno petega meseca starosti. V prvem letu življenja novorojenčki prav tako izgubijo sposobnost prepoznavanja razlik v opičjih obrazih, ki jih odrasli težko vidijo, ter sposobnost razlikovanja govornih zvokov v jezikih, ki niso tisti, ki jih govorijo njihove družine.

"Izguba občutljivosti za informacije o različicah, ki smo jih vsi izkusili kot dojenčki, je ustvarila nedostopno vrzel med nami in fizičnim svetom," za Scientific American navaja Susana Martinez-Conde in dodaja: "Ta je služil za uskladitev našega dojemanja z našo okolico, kar nam je omogočilo učinkovito in uspešno navigacijo ... čeprav je velik del realnosti za vedno pustil izven našega dosega."