Zahodnobalkanska pot velja za najbolj aktivno migracijsko pot v EU-ju. Foto: EPA
Zahodnobalkanska pot velja za najbolj aktivno migracijsko pot v EU-ju. Foto: EPA

"Naraščajočega števila prihodov prebežnikov po zahodnobalkanski migracijski poti se lotevamo s posebnim akcijskim načrtom. To je 20 konkretnih in takojšnjih ukrepov, ki jih lahko izvedemo. Naš cilj je, da z usklajenim delovanjem znižamo število prihodov," je ob predstavitvi načrta povedal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas.

Prvi steber ukrepov je namenjen okrepitvi upravljanja meja, kar je treba po Schinasovih besedah storiti vzdolž celotne migracijske poti. "Na vsaki meji, pa naj bo to meja EU-ja ali pa meja med dvema državama Zahodnega Balkana, potrebujemo močno prisotnost EU-ja na terenu in kar se da izkoristiti nov mandat Frontexa," je poudaril.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je pojasnila, da je na Zahodnem Balkanu okoli 500 članov osebja agencije za mejno in obalno stražo Frontex, ki so nastavljeni zgolj na zunanjih mejah EU-ja. V skladu z novim mandatom agencije pa jih bo mogoče razporediti tudi na mejah med državami Zahodnega Balkana.

Z ukrepi v okviru drugega stebra želi EU pomagati državam v regiji pri pospešitvi azilnih postopkov in postopkov registracije. "Izjemno pomembno je, da je vsakdo registriran, to velja tako za države Zahodnega Balkana kot za naše članice. Vsakdo, ki pride nezakonito, mora biti ustrezno registriran, drugače naš sistem ne bo deloval pravilno," je dejala komisarka Johansson.

Tretji steber je medtem namenjen boju proti tihotapcem ljudi, je pojasnil podpredsednik komisije. Pri tem je povedal za novoustanovljeno Europolovo operativno skupino za boj proti tihotapljenju ljudi na meji med Srbijo in Madžarsko.

Vračanje prebežnikov

Namen ukrepov v četrtem stebru pa je okrepitev vračanja prebežnikov. Gre za vračanje iz EU-ja v države Zahodnega Balkana kot tudi pomoč tem državam pri vračanju prebežnikov v tretje države.

Za prihodnje leto je komisarka napovedala vzpostavitev program za prostovoljno in neprostovoljno vračanje z Zahodnega Balkana. Program, ki trenutno pilotno deluje že v BiH-u, se bo osredinil na okrepitev sodelovanja in usklajevanja med EU-jem, Zahodnim Balkanom in državami izvora.

Peti steber akcijskega načrta vključuje ukrepe, namenjene uskladitvi vizumskih politik zahodnobalkanskih držav z vizumsko politiko EU-ja. "Ni sprejemljivo, da imajo naši zahodnobalkanski parterji brezvizumske dogovore s tretjimi državami, ki nato izkoriščajo luknje, da dobijo nezakonit dostop do EU-ja," je povedal Schinas.

Johansson je glede tega pojasnila, da večina tistih, ki brez vizumov pridejo na Zahodni Balkan in nato v EU, pride skozi Srbijo. Vendar pa imajo vse države v regiji velika neskladja z vizumsko politiko EU-ja, zato je treba ta problem proučiti v vseh, je poudarila.

Komisija je akcijski načrt predstavila zaradi naraščajočega števila prihodov prebežnikov prek Zahodnega Balkana v EU, kar je predvsem posledica neusklajenosti vizumskih politik. V prvih desetih mesecih letos je namreč v Evropsko unijo skozi to območje nezakonito vstopilo 128.000 ljudi. Zahodnobalkanska pot tako velja za najbolj aktivno migracijsko pot v EU-ju.

Akcijski načrt bodo na torkovem vrhu v Albaniji obravnavali voditelji držav članic EU-ja in držav Zahodnega Balkana, v četrtek pa še notranji ministri EU-ja na zasedanju v Bruslju.

Ministri za notranje zadeve bodo obravnavali tudi napredek pri sprejemanju pakta za azil in migracije. "Zelo spodbudno je videti, kako Svet EU dobro napreduje. To se je dogajalo že med francoskim predsedstvom, pod češkim pa je napredek pri paktu nad pričakovanji vseh," je povedala komisarka Johansson. Že ta teden bi lahko ministri podprli del o solidarnosti, je dodala.

Načrt EU-ja za migracije na Zahodnem Balkanu