Oktober skuša borzo: kako prelisičiti pregovorno najbolj volatilen mesec?
A pozor, to še ni konec citata, saj nadaljuje: »Nevarni so tudi julij, januar, september, april, november, maj, marec, junij, december, avgust in februar.«
V citatu je Twain sarkastično izpostavil oktober, ki je znan po svojem »borznem učinku«, saj so se največji delniški zlomi v letih 1929, 1987 in 2008 zgodili prav v oktobru. Čeprav statistični podatki tovrstnega pojava ne podpirajo, so psihološka pričakovanja o upadu vrednosti med vlagatelji še vedno prisotna.
September za vlagatelje najslabši mesec letos
Po sedmih mesecih rasti so delniški indeksi september končali z upadom. S&P 500 je na mesečni ravni upadel za 4,8 odstotka, kar pomeni, da je bil za vlagatelje najslabši mesec od lanskega marca. Nižje vrednosti sta septembra imela tudi druga dva največja borzna indeksa, Dow Jones in Nasdaq Composite.
Trge je zamajala zaskrbljenost vlagateljev zaradi namigov o zaostrovanju monetarne politike centralnih bank, visoke zadolženosti držav, kitajska nepremičninska kriza, poleg tega pa se zaradi epidemije podirajo dobavne verige, višajo cene energentov, kar se kaže v povišani inflaciji.
Je čas za korekcijo?
Mnogi vlagatelji tako menijo, da je trg po visokih dobičkih v prvi polovici leta zrel za korekcijo. Kaj pa napovedujemo v Skupini Vzajemci? »Centralne banke bodo še nekaj časa omogočale ogromno likvidnost, hkrati pa bodo države spodbujale potrošnjo, zato padca delniških trgov ne predvidevamo. Problemi oskrbovalnih verig, redukcija električne energije na Kitajskem in pomanjkanje mikročipov pa se kažejo kot dobri nastavki za povišano inflacijo. Inflacija je po našem mnenju psihološki pojav s povratno zanko, zato bo pritisk na delniške trge še bolj izrazit. Konec leta vidimo delniške trge višje kot zdaj, pri čemer pa se zavedamo, da so tveganja hitrih sprememb in korekcij zelo visoka.«
Zadnje trimesečje leta je najdonosnejše
Tudi statistika pritrjuje tezi, da bi bili delniški trgi ob koncu leta lahko na višjih vrednostih kot zdaj. Indeks S&P 500 je v četrtem četrtletju leta v povprečju dosegel 3,9-odstotno rast in to je najdonosnejše obdobje leta. Sledi mu prvo trimesečje s povprečnim 2,3-odstotnim dobičkom, najslabše pa je tretje četrtletje s povprečno 0,6-odstotno donosnostjo, kažejo podatki neodvisnega raziskovalnega podjetja CFRA.
Indeks S&P 500 je v četrtem četrtletju povprečno dosegel 3,9-odstotno rast.
Med meseci pa povprečno največje izgube ustvarja september. Torej bi bil morda september tisti mesec, ko bi morali biti vlagatelji bolj pozorni. Kako se mesečnim nihanjem borznih vrednosti najlažje izognemo? Enostavno – z večkratnim vlaganjem, pri čemer ne čakamo na pravi trenutek, ampak dolgoročno vlagamo enake mesečne zneske. Tako vseskozi kupujemo po povprečnih tržnih cenah. Primeren finančni produkt za tovrstno varčevanje pa so vzajemni skladi.
Dolgoročno razpršeno vlaganje za miren spanec
Če se vrnemo k Twainu, je nauk zgodbe preprost: vstop na borzo je vedno potencialno nevaren ne glede na mesec, začetna nevarnost izgube glavnice pa se z leti močno manjša. Zgodovina nas namreč uči, da če razpršeno vlagamo na borzo vsaj 20 let, možnosti izgube našega začetnega vložka praktično ni.
Ob tem pa je pomembno tudi, da se pred investiranjem dobro poučite. Če nimate časa ali znanja, lahko poiščete strokovno pomoč. Vzajemci vam pomagajo pri vstopu v svet naložb in poskrbijo za ustrezno plemenitenje vaših sredstev.
Morda je čas za vašo prvo naložbo ravno v oktobru – mesecu varčevanja, ki se konča s svetovnim dnem varčevanja, ko družbe za upravljanje premoženja nove vlagatelje razveselijo z ugodnejšimi pogoji za pristop k njihovim skladom.
Naročnik oglasne vsebine je Skupina Vzajemci
