Kot je Nina Krajnik napovedala na uradni predstavitvi svoje kandidature za predsednico republike v Slovenski matici, se na volitve podaja kot neodvisna kandidatka s podpisi volivk in volivcev, saj ni članica nobene stranke. "Bom sicer vesela, če se bo katera koli stranka identificirala z mojimi idejami oziroma jih prepoznala kot svoje," je dodala. Pojasnila je, da se je za kandidaturo odločila iz številnih razlogov. "Predvsem so v prvi vrsti ljudje, ki mi veliko pomenijo, ki jih cenim, ki spoštujem njihovo besedo. Predvsem pa samo dejstvo, da so v to mojo odločitev polagali upe in svoje želje," je dejala.

V volilni boj se sicer podaja predvsem, ker si želi, "da ta slovenska družba na neki način ozdravi, da se prerodi". "Vemo, da živimo v nekem svetu slovenske družbe, ki je pogosto grob, nepravičen. Veliko se govori o pravni državi, o človekovih pravicah in velikokrat jih teptajo tisti, ki jih govorijo v imenu njih," je ocenila. Kot je dejala, gre pri tem po njenem mnenju bolj kot za družbeni problem, predvsem za problem na osebni ravni, in poudarila predvsem etikiranje ljudi. "V Sloveniji oči še niso odprte za nekaj, kar je cilj moje politike. In moja politika je politika singularnega," je dejala. Po njenem mnenju ta beseda v slovenski politiki doslej ni bila znana, "ker v mišljenju ljudi morda niti ni obstajala". Singularnost po njenih besedah sicer pomeni, "da razumemo sebe in druge v absolutni neprimerljivosti s komer koli".

Kandidatka za predsednico je povedala, da jo pri kandidaturi med drugim podpirajo profesor prava Peter Jambrek, profesor in sodnik Tone Jerovšek, smučarski skakalec Lovro Kos, astronom in fizik Bojan Kambič, podjetnik in glasbenik Pavle Okorn, Nataša Elvira Jelenc iz društva onkoloških bolnikov, pisateljica Gabriela Babnik in akademski slikar Matej Metlikovič.

Na novinarski konferenci je pojasnila, da bo volilno kampanjo v začetku financirala sama, računa pa tudi na morebitno podporo podjetnikov. Volilni štab trenutno s pomočjo svetovalca za komuniciranje v politiki Sebastjana Jeretiča vodi sama. Pri zbiranju podpisov ji bo pomagal aktivist Vili Kovačič, ki se je tudi udeležil novinarske konference in jo javno podprl.

Na jesenskih volitvah po pričakovanjih več vidnih ženskih kandidatk

Po izteku drugega mandata Boruta Pahorja bodo volivke in volivci jeseni izbirali novo predsednico oziroma predsednika republike. Prva je svojo kandidaturo uradno predstavila pravnica Nataša Pirc Musar, ki bo kandidirala s podpisi volivcev, torej kot nestrankarska kandidatka. Ob tem se pričakuje, da bo Gibanje Svoboda na kongresu podprlo kandidaturo podpredsednice stranke Marte Kos, ki je že potrdila, da želi kandidirati za predsednico republike. V drugih strankah postopki glede izbire kandidatk in kandidatov še tečejo.

Še četrta ženska, ki bi lahko vstopila v predsedniško bitko, je evropska poslanka NSi-ja Ljudmila Novak. Sporočila je sicer, da kandidature sicer ni nikoli napovedala, a nadaljevala: "Drži pa, da zaradi ljudi, ki me nagovarjajo h kandidaturi, o tem še razmišljam. Odločitev bom sporočila, ko bo čas."

Sorodna novica Pirc Musar: Vloga predsednice republike je takšna, ki mi je pisana na kožo

Že pred časom je namero kandidirati sporočil kočevski župan Vladimir Prebilič, ki pa kandidature še ni uradno predstavil. Na seznamu možnih kandidatov, ki bi se utegnili vključiti v predsedniške volitve, so med drugimi tudi nekdanji premier Miro Cerar, nekdanji predsednik DZ-ja Igor Zorčič, nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič.

Kandidate za predsedniško mesto lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidati za predsedniško funkcijo potegujejo s podporo poslancev, za vstop v tekmo potrebujejo najmanj deset poslanskih podpisov. Stranke lahko svoje kandidate predlagajo s podpisi najmanj treh poslancev ali 3000 volivcev. Nestrankarski kandidati pa morajo za vstop v predsedniško tekmo zbrati najmanj 5000 podpisov volivcev.