Naključje? Govoreči maček Tom je bil preplačan za vrednost provizij pri oprani milijardi iranskega denarja v NLB

Datum:

Mineva pet let od precej odmevne in donosne prodaje slavnega govorečega mačka Toma, ki sta ga nekdanja zakonca Login prodajala za vrtoglavo milijardo evrov. Odmev o tej prodaji je dosegel celo medije čez lužo – o tem se je razpisal poslovni časopis Bloomberg, ki se je v članku spraševal, zakaj je kitajsko kemično podjetje plačalo milijardo evrov za govorečega mačka. V uradnem delu znane zgodbe so jima ponudili milijardo dolarjev, toda Bloomberg opozarja, da se je realna vrednost podjetja gibala okoli 600 milijonov dolarjev, medtem pa so se pojavljala ugibanja, da bi v tem primeru lahko šlo za pranje provizij od iranskega denarja. Spomnimo, da se je ocenjena vrednost provizij pri oprani milijardi evrov v NLB gibala med 300 in 400 milijoni evrov, kar ustreza preplačani vrednosti podjetja zakoncev Login.

Nekdanja zakonca Login sta svoje premoženje ustvarila s tehnološkim podjetjem Outfit7, ki je razvilo eno najbolj priljubljenih franšiz aplikacij za pametne telefone vseh časov – Talking Tom (govoreči maček Tom). V letu 2021 sta bila že osmo leto zapored s premoženjem v višini 689 milijonov evrov na vrhu seznama najbogatejših Slovencev, čeprav sta se lani tudi uradno ločila.

Kot smo že pisali, sta zakonca kapital za uspešen projekt govorečega mačka Toma prejela na račun prodaje projekta Najdi.si skupaj z ostalimi družbeniki. “Zgodba zakoncev Login ima na prvi pogled pridih ameriških sanj po slovensko,” so dejali pri Domovini, saj je mlad ustvarjalen par izkoristil priložnosti bliskovito razvijajočih se digitalnih tehnologij ter s svojim znanjem in sposobnosti posegel po zvezdah; v največji prodaji podjetja v zgodovini Slovenije je za Outfit7 in njunega govorečega mačka Toma iztržil neverjetno milijardo dolarjev.

Foto: Facebook

Zgodba je na prvi pogled zelo pozitivna in lahko navdihne marsikaterega posameznika. Nekaj suma pa so v preteklosti vzbudila njuna dejanja, saj je po mnenju mnogih šlo za pretirane reakcije, ko bi moral v javnost priti članek o slednjih, saj sta prek sodišča dosegla, da revija članka v posebni reviji Reporter magazin kasneje ni bila objavljena. Nekateri so ugibali, da bi lahko bila reakcija nekoliko nerazumna, razen če sta se Loginova ustrašila česa drugega. Kasneje sta celo skušala preprečiti tudi objavo oddaje Faktor, a jima to ni uspelo.

Kapital za govorečega mačka Toma sta pridobila pri prodaji iskalnika Najdi.si skupaj z družbeniki
Tako so se na mizi raziskovalnih novinarjev ponovno znašle zgodbe sporne prodaje iskalnika Najdi.si državnemu podjetju Telekom za 8,5 milijonov evrov izpred desetih let, ki je Loginovima omogočilo zagonski kapital za njune druge kasneje uspešne projekte. Po prodaji spletnega iskalnika Najdi.si je prišlo do sodnega spora med Telekomom in vodstvom podjetja Noviforum (Sašom Štravsem in Zvonetom Jagodičem). Pod lupo pa je prišla tudi neverjetna prodaja podjetja Outfita7 Kitajcem za milijardo dolarjev leta 2017. O svoji zgodbi o uspehu se je Iza Sia med drugim tudi razpisala v knjigi Iza in Samorog.

Foto: Facebook

Slovenski mediji so ob milijardo dolarjev vrednem poslu, ki je zakonca Sama in Izo Sio Login postavil daleč pred vse Slovence po ustvarjenem bogastvu, ponosno pisali kot o veliki zgodbi o uspehu, ki pa ob sodnih prepovedih medijskih poročanj o zakoncih meče močno senco dvoma na njuno preteklost in čistost zgodovinskega nakupa podjetja s strani kitajskega podjetja – ki pa ni tehnološko, temveč kemično podjetje. Precej nenavadno, saj se prevzemi podjetij dogajajo predvsem znotraj iste panoge.

Aplikacijo je kupilo kemijsko podjetje
Nič nenavadnega, če ne bi šlo za zgolj tri leta prej ustanovljeno podjetje, katerega osnovna dejavnost je kemijska industrija in ob nakupu ni imelo praktično nobene zveze z industrijo telefonskih video igric. Prav slednje in mnenje nekaterih poznavalcev, da naj bi bil posel preplačan za okrog 400 milijonov evrov, je pritegnilo pozornost znanega finančnega medija Bloomberg, ki je maja 2017 objavil obsežen članek z naslovom Zakaj je kitajska tovarna peroksida plačala milijardo dolarjev za govorečega mačka?

Foto: zajem zaslona Bloomberg

Ameriški medij je raziskal ozadje najdražjega prevzema katerega koli slovenskega podjetja v zgodovini in izpostavil nekatera dejstva, ki so za poslovni svet nenavadna. Zakonca Login sta si celo spremenila priimka, saj sta s tem želela zaščititi bližnje, za prodajo podjetja pa sta najela družbo Goldman Sachs. Podjetje Outfit7, najbolj znano po aplikaciji govorečega mačka Toma, je bilo ustanovljeno leta 2009 in je zgolj v osmih letih doseglo vrednost milijarde evrov, ko ga je kupilo kitajsko podjetje.

Realna vrednost podjetja Outfit7 je bila 600 milijonov dolarjev – kje je torej razlika?
Leta 2016 sta se zakonca Login odločila, da bi našla kupca za podjetje Outfit7, ki je s številnimi aplikacijami letno ustvarilo okoli sto milijonov dolarjev prometa. Tega je Login našel nekaj mesecev kasneje v Šanghaju. Kupec pa ni bila korporacija, ki bi se ukvarjala z izdelavo ali prodajo aplikacij, temveč je njuno podjetje kupilo kemično podjetje Zhejiang Jinke Peroxide, ustanovljeno leta 2007, le dve leti pred ustanovitvijo podjetja Outfit7. V uradnem delu znane zgodbe so jima ponudili milijardo dolarjev, toda Bloomberg opozarja, da se je realna vrednost podjetja gibala okoli 600 milijonov dolarjev.

Kje je kitajsko kemično podjetje dobilo milijardo?
Kot smo o tem že pisali, so se tudi ameriški ekonomisti v članku spraševali, kaj imata skupnega kemično podjetje in govoreči maček Tom. Da je šlo za dvomljiv posel, kažejo tudi številke. Po finančnih izkazih je kupec Outfita7 kemično podjetje Zhejiang Jiinke, ki se je pred kratkim preimenovalo v Zhejiang Jinke Entertainment Culture, ustvarilo le 133 milijonov dolarjev letnega prometa, dobiček pa se je gibal okoli 55 milijonov. Kitajsko podjetje nikoli ni povedalo, od kod jim torej tolikšna vsota denarja za nakup podjetja zakoncev Login, prav tako je Samo Login izjavil le, “da je težko najti kupca za milijardo dolarjev”. V javnosti so se na ta račun pojavljala ugibanja, da je v ozadju posla morda šlo za pranje iranskega denarja.

Foto: Facebook

Celo avtor članka o Loginovih je priznal, da je v shemi kitajskih podjetij težko ugotoviti, kako je potekala prodaja. Po daljšem času so ugotovili le, da je bilo podjetje sprva prodano družbi United Luck Group Holdings s sedežem v davčni oazi – na Deviških otokih, ki je bilo v lasti kitajskega nepremičninskega tajkuna Oua Yapinga. Štiri dni kasneje pa so podjetje prodali kemični družbi Zhejiang Jinke. Podjetje Forbes je prišlo do podatka, da je v podjetju Zhejiang Jinke nekaj dni pred tem nekdo kupil 10-odstotni delež za smešnih pet tisoč dolarjev, skupno pa je ta delež tik pred nakupom kar trikrat zamenjal lastnike.

Po prodaji sta ustanovila dobrodelni sklad s sedežem v Lihtenštajnu
A nenavadnih odločitev s tem še ni bilo konec. Precejšnji delež denarja, ki sta ga Loginova prejela, naj bi pristal v njunem dobrodelnem skladu s sedežem v Lihtenštajnu, Slovencem ne ravno neznani davčni oazi. Predsednik upravnega odbora Outfita7 s sedežem na Cipru pa je pod Kitajci postal relativno neizkušeni slovenski podjetnik Žiga Vavpotič, do takrat vodja majhnega zavoda Simbioza, še navaja Domovina. “Kako je neznani slovenski poslovnež pritegnil pozornost Kitajcev, da mu v opravljanje zaupajo svojo milijardno naložbo, je ta trenutek še ena izmed enigem, ki čaka raziskovalno novinarstvo,” so še sklenili.

Slika je simbolična. (Foto: STA)

Siol je lani tik pred njuno napovedano ločitvijo pisal, da sta Loginova v Srbiji kupila blizu štiri tisoč hektarjev zemljišč, ki so temelj enega največjih projektov ekološkega kmetijstva v Evropi. Po besedah srbskega ministra naj bi ustanovitelja podjetja Outfit7 na približno 3.800 hektarih kmetijskih površin v srbski pokrajini Vojvodini gradila “eno največjih platform ekološke pridelave hrane v srednji Evropi”. Fundacija Login5, ki sta jo Loginova ustanovila po prodaji podjetja Outfit7 kitajskemu skladu United Luck Group Holdings, je v Srbiji sicer tudi že odprla podjetje Login Eko, ki bdi nad novim projektom ekološkega kmetijstva.

Sara Rančigaj

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Občina Središče ob Dravi zaradi azilnega doma s tožbo proti vladi

Samodržna odločitev vlade, da brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi...

GZS: Jedrska energija nam lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo

"Vesela sem, da je vlada sprejela predlog resolucije o...

Na Teznem našli bombo iz druge svetovne vojne

Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti...