Obrambni ministri: Nato grožnje Putina z uporabo jedrskega orožja jemlje resno

Današnji dan so obrambni ministri držav članic Nata začeli s srečanjem skupine za jedrsko načrtovanje, v kateri jedrska sila Francija ne sodeluje. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po zasedanju povedal, da Nato grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja jemlje resno.

"Vsakršna uporaba jedrskega orožja bo temeljito spremenila naravo konflikta in bo imela hude posledice," je poudaril, pri čemer ni želel razkriti, kakšen bo odziv Nata.

Pogovore so nadaljevali z odvračalno in obrambno držo zavezništva v luči ruske agresije na Ukrajino, med drugim o izvajanju načrtov na tem področju, o katerih so se voditelji dogovorili na junijskem vrhu v Madridu. Osredotočili so se tudi zaloge streliva in vojaške opreme, ki se zaradi pomoči Ukrajini praznijo. 

Generalni sekretar je ob tem dejal, da so sprejeli odločitve za povečanje zalog. Dogovorili so se, da bodo prek Natovega procesa obrambnega načrtovanja zagotovili dolgoročno povpraševanje in s tem industrijo spodbudili k okrepitvi proizvodnje.

Podpora članic Nata Ukrajini se sicer medtem nadaljuje, v zadnjem času ji pošiljajo tudi vse več sistemov zračne obrambe. To sta med zadnjimi napovedali Španija in Nizozemska. Tovrstne sisteme pa v Ukrajino pošiljajo tudi Nemčija, ZDA in Velika Britanija.

Tudi o sabotaži Severnega toka 1 in 2

Obrambni ministri so govorili tudi o nedavnih sabotažah plinovodov Severni tok 1 in 2. V tej luči so se dogovorili, da bodo okrepili zaščito kritične infrastrukture, je po zasedanju v Bruslju povedal generalni sekretar Nata. 

"Dogovorili smo se, da okrepimo odpornost kritične podmorske in energetske infrastrukture, tudi z vidika kibernetske varnosti," je Stoltenberg sporočil po koncu dvodnevnega zasedanja ministrov za obrambo v Bruslju. Dodal je, da se bodo strokovnjaki članic s tega področja sestali še ta teden in o tem podrobneje razpravljali. Zavezništvo je sicer po incidentih že podvojilo prisotnost v Baltskem morju, je dejal.

Na zasedanju prvič Švedska in Finska

Zasedanje, na katerem sta prvič v celoti sodelovali kandidatki za članstvo Finska in Švedska, pa so popoldne sklenili z razpravo o mednarodnih misijah in operacijah. Na tem delu je sodeloval tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell.

Vse strani na Kosovu, kjer Nato s svojo misijo Kfor skrbi za varno okolje, je generalni sekretar Nata pozval k odgovornemu ravnanju in izogibanju nasilju.

Slovenski obrambni minister Šarec je ob robu zasedanja z nemško kolegico Lambrecht podpisal deklaracijo o okrepitvi dvostranskega sodelovanja. Državi sta se sicer nedavno dogovorili o izmenjavi vojaških vozil za pomoč Ukrajini.

O izpolnjevanju Natovih zavez: 2 odstotka BDP

Obrambni ministri Nata so danes na zasedanju v Bruslju govorili tudi o izpolnjevanju Natovih zavez, da bodo članice do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda in od tega 20 odstotkov za investicije.

Slovenija je pri obeh ciljih še vedno pri repu 30 držav zavezništva. Predlog proračuna za leto 2024, ki ga trenutno obravnavajo odbori DZ, predvideva 1,44 odstotka BDP.

"Slovenija je glede na te številke še daleč od dveh odstotkov, vendar pa je za nas bistveno, da se obrambni izdatki povečujejo," je povedal minister za obrambo. Po njegovem mnenju bo ključno, za kaj porabiti denar.

Tako bo ministrstvo do konca leta posodobilo strateške dokumente, v katerih bodo opredeljeni načrti za nakupe. Premier Robert Golob je namreč na vrhu Nata v Madridu junija napovedal, da bo Slovenija načrti izpolnjevanja Natovih ciljev pripravila v pol leta.