DL: Ob prvem dnevu travniških sadovnjakov - Čigava je krošnja, čigava so tla

23.7.2021 | 12:00

Adrijan Černelč je zelo zanimivo in nazorno predstavil številne podrobnosti iz življenja travniškega sadovnjaka. (Foto: M. L.)

Adrijan Černelč je zelo zanimivo in nazorno predstavil številne podrobnosti iz življenja travniškega sadovnjaka. (Foto: M. L.)

Tudi Slovenija v mednarodni pobudi za ohranjanje travniških sadovnjakov – Travniški sadovnjaki kot podoba podeželja – Projekt Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje – Film o sajenju ter rezi in oskrbi visokodebelnih sadnih dreves

V Evropi je 30. aprila potekal prvi dan travniških sadovnjakov. Vanj se je vključila tudi Slovenija. Na pobudo Biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije je nastala delovna skupina, ki si dejavno prizadeva za ohranitev travniških sadovnjakov, s tem pa se pridružuje pobudi delovne skupine za ohranitev travniških sadovnjakov iz Avstrije (ARGE Streuobst).

Dan travniških sadovnjakov je klic k prepoznavanju pomena ohranjanja naravne pestrosti rastlinskih in živalskih vrst in prepoznavanju širšega družbenega pomena travniških sadovnjakov, poudarjajo v skupini.

Matičnih sadovnjakov v Sloveniji ni veliko.

TO SMO MI

Travniški sadovnjaki imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti in ogroženih vrst. Dupla v deblih in velike krošnje v teh sadovnjakih nudijo življenjski prostor in hrano številnim pticam, netopirjem, hroščem, divjim čebelam in drugim žuželkam. Ponekod je ohranjanje starih sadnih dreves ključnega pomena za zelo ogrožene vrste ptic, na primer smrdokavro in velikega skovika. Ohranjanje biotske pestrosti z velikim številom bitij pomaga vzdrževati ravnovesje v naravi. Vse to pa nam ponuja bogato vsebino za učne poti, kjer bodo otroci lahko spoznavali živali in naravne zakonitosti medsebojnih povezav v ekosistemu, pravi Janez Gačnik, predsednik Zveze sadjarskih društev Slovenije. Travniški sadovnjaki predstavljajo identiteto slovenskega podeželja, ustvarjajo mozaično podobo krajine, predstavljajo značilen element kulturne pokrajine v Sloveniji, pa poudarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Dan odprtih vrat travniškega sadovnjaka je privabil obiskovalce. (Foto: M. L.)

Dan odprtih vrat travniškega sadovnjaka je privabil obiskovalce. (Foto: M. L.)

DRŽAVNA PODPORA

Ministrstvo ohranjanje in oživljanje teh sadovnjakov podpira že od leta 2001, ko so začeli izvajati Slovenski kmetijsko okoljski program. Za travniške sadovnjake je bil na voljo denar tudi v okviru kmetijsko-okoljskih plačil iz programa razvoja podeželja v obdobjih 2004–2006 in 2007–2013. Ministrstvo ohranjanje travniških sadovnjakov skozi različne instrumente spodbuja tudi v tem programskem obdobju. Tako je mogoče dobiti finančno podporo za prvo postavitev oziroma preureditev ekstenzivnih sadovnjakov in stroške oskrbe v prvem letu. Višina plačila v okviru razvojnega poglavja Visokodebelni travniški sadovnjaki znaša dobre 204 evre na hektar letno. V letu 2020 je bilo v to operacijo vključenih 714 kmetijskih gospodarstev s 767 hektarji travniških sadovnjakov, ki so jim izplačali več kot 151.600 evrov. Ohranjanju travniških sadovnjakov namenjajo tudi kar nekaj projektov, ki jih izvajajo različni partnerji, med temi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Kmetijski inštitut Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predvidoma v juniju objavilo razpis za pridobitev denarja za vlaganja v travniške sadovnjake.

Ponekod je ohranjanje starih sadnih dreves ključnega pomena za zelo ogrožene vrste ptic. Janez Gačnik

PRESENEČENJA

Med tistimi, ki ohranjajo travniške sadovnjake, je na našem območju med drugimi Kozjanski park, ki ima sedež v Podsredi in je eno najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji, saj praznuje letos 40-letnico delovanja. V počastitev praznovanja 1. vseevropskega dneva travniških sadovnjakov, 30. aprila 2021, je park pripravil dan odprtih vrat svojega travniškega sadovnjaka na Gradišču nad Podsredo. V tem travniškem sadovnjaku imajo posajenih več kot 110 različnih sort jablan in preko 70 tradicionalnih sort hrušk, je povedal predstavnik Kozjanskega parka Adrijan Černelč. »Čeprav se na območju Kozjanskega parka načrtno ukvarjamo s travniškimi sadovnjaki že več kot dvajset let, nas še vseeno preseneti katera sorta oziroma katero drevo, ki ga dotlej še nismo odkrili.«

Park tako še povečuje svojo zbirko starih sadnih dreves. »Tovrstnih matičnih sadovnjakov, kot je naš, v Sloveniji ni veliko. Večino genskega materiala tradicionalnih sort za velike drevesnice uvažajo iz Nemčije, Češke in drugih držav,« pravi Černelč. Poudarja, kar izpostavljajo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da so drevesa travniških sadovnjakov pomembna tudi za ohranjanje ptic in sploh naravne pestrosti živali in rastlin. Ker so povezovalni člen med gozdom, travniki in naselji, so pomembni tudi pri selitvi živali v prostoru. »Kozjansko je eno najpomembnejših območij za ptico vijeglavko, to je najmanjšo žolno, ki je ptica selivka in je na rdečem seznamu. Letos je prišla k nam okoli desetega marca. Verjetno si je ogledala naše območje in mogoče je našla primerna dupla tu v okolici.«

V sadovnjaku Kozjanskega parka na Gradišču so postavili tudi zavetišča za različne vrste živali. (Foto: M. L.)

V sadovnjaku Kozjanskega parka na Gradišču so postavili tudi zavetišča za različne vrste živali. (Foto: M. L.)

SOOS

Letošnje dokaj hladno vreme, ki v teh dneh sledi poprejšnji letošnji pozebi, je neugodno za opraševalce. Černelč je glede tega izpostavil samotarske čebele, ki kljub nizkim temperaturam nabirajo pelod na cvetovih sadnih dreves in tako oprašujejo cvetove. »Prednost samotarskih čebel je, da delujejo najdlje v krogu od 250 do 300 metrov od kraja svojega bivanja. Kar pomeni, da če imamo malo večji nasad, naredimo bivališče za te čebele na nekaj mestih in tako zagotovimo opraševanje v vsem sadovnjaku,« je povedal.

V zvezi z opraševanjem so vzpostavili tudi projekt SOOS: Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje, ki ga bodo zaključili sredi decembra. S projektom želijo zavarovati divje opraševalce v sadovnjakih in s tem ohranjati naravno pestrost. »Sadjarji opraševalcem, opraševalci sadjarjem. S tem projektom želimo ozavestiti številne pridelovalce sadja, da bi skozi naravi prijazno pridelavo prihajali do dobrih rezultatov. Predvsem si želimo, da bi vzpostavili številna bivališča za koristne organizme. Saj vemo, da zmanjšujemo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Še drugo: želimo si, da bi znotraj nasada imeli ne samo sadno drevje, ampak tudi tako imenovane medonosne rastline, ki bi spodbujale življenje oziroma biotsko raznovrstnost znotraj posameznega nasada. Če pogledamo travniški sadovnjak, nam zagotavlja vse to. V njem je nekako vzpostavljeno naravno ravnotežje,« je rekel Černelč in dodal, da v travniških sadovnjakih skušajo tudi kositi tako, da čim manj posegajo v naravni red. »Prizadevamo si kositi na način, prijazen do narave. Skladno z ekološkimi načeli je to izmenična obdelava. Kar pomeni, da bi posebej obdelovali pas pod drevesi in posebej preostalo površino. Časovni razmik med košnjo na posameznih talnih pasovih naj bi bil vsaj štirinajst dni, da nam poraste travna ruša. Ampak v kmetijskih opravilih v živinoreji je to skoraj nemogoče. Zato pa si želimo, da je vsaj enokosni ali dvokosni sistem. Tako ali tako pa so se travniški sadovnjaki ohranili na kmetijsko manj vrednih zemljiščih, na nagnjenih, strmih zemljiščih, kjer kmetijska pridelava ni bila intenzivna,« je primerjal Adrijan Černelč. Ob prvem dnevu travniških sadovnjakov je Kozjanski park skozi ves teden organiziral tudi spletne dogodke na svoji Facebook strani. Tako je med drugim premierno predstavil film o sajenju ter o rezi in oskrbi visokodebelnih sadnih dreves.

V delovni skupini organizacij in ustanov, ki so dejavne v ohranjanju travniških sadovnjakov v Sloveniji, so na našem območju poleg omenjenih tudi Kartuzija Pleterje s svojo gensko banko starih sort, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma in Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 6. maja 2021

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava