Mura še zdaleč ni edina: kako so slovenski "palčki" potapljali evropske velikane

Tottenham po remiju z Mariborom (1:1) leta 2013 tudi v drugo ni uspel slaviti v Ljudskem vrtu. A Muraši so storili še korak dlje in po zadetku Amadeja Maroše Spurse spravili na kolena. Ljudski vrt se je še enkrat več izkazal za srečen kraj slovenskega klubskega nogometa, a začnimo na začetku. 

Kot prvi izmed velikanov je v sezoni 1999/2000 pred Mariborom pokleknil Lyon. Šlo je za zadnji krog kvalifikacij za Ligo prvakov. Francozi, za katere je igral tudi brazilski reprezentant Sonny Anderson, ki je le nekaj tednov prej prišel iz Barcelone, so sezono v francoskem prvenstvu končali na tretjem mestu, proti slovenskim prvakom pa so bili brez možnosti. 

Že na prvi tekmi je Maribor po golu zlatega rezervista Daliborja Filipovića slavil z 1:0, na povratnem obračunu pred nabito polnimi tribunami Ljudskega vrta pa so varovanci Bojana Prašnikarja rutinirano dokončali delo. Zadela sta Ante Šimundža in Stipe Balajić za skupno zmago s 3:0 in prvi nastop enega od slovenskih klubov v skupinskem delu Lige prvakov.

V prvem krogu pa je vijolična pravljica dobila novo poglavje. Gostovanje v Kijevu pri tamkajšnjem Dinamu je postreglo s prvo in za zdaj edino zmago Maribora v Ligi prvakov. Zopet je bil junak Ante Šimundža, ki se je pod edini gol na tekmi podpisal v 73. minuti. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je Dinamo sezono pred tem nastope na evropski sceni zaključil šele v polfinalu Lige prvakov, ko ga je s 4:3 izločil Bayern.

Mavrič je Redse spravljal ob živce

V prvem krogu tedanjega pokala Uefa (današnje Lige Europe, op. a.) leta 2003 je Olimpija na stadionu za Bežigradom po Milanu in Benfici pozdravila še tretjega velikana svetovnega formata. V Ljubljani je gostoval Liverpool, ki je imel v prvem polčasu obilo priložnosti, a je izjemno branil vratar zmajev Borut Mavrič. 

V 66. minuti je v eni od redkih priložnosti Olimpije streljal Nedim Jusufbegović, Jerzyja Dudka v vratih Liverpoola je rešila vratnica, vendar se je žoga odbila naravnost do Tončija Žlogarja, ki jo je znal pospraviti v mrežo gostov za ekstazo med navijači na Bežigradu. 

Redsi pod vodstvom legendarnega Gerrarda Houllierja so nato še bolj pritisnili in v 75. minuti prišli do izenačenja. John Arne Riise je z leve strani poslal odličen predložek na glavo Michaela Owena, ki je z glavo le uspel matirati Mavriča.

Do konca je ostalo pri izidu 1:1, na povratni tekmi pa so Redsi pred domačimi navijači potrdili vlogo favorita in zmagali s 3:0. Kapetan Liverpoola je takrat že bil Steven Gerrard, v rdečem dresu pa je igral tudi kasneje trener Olimpije Igor Biščan.

Vrhunci tekme Olimpija - Liverpool:

Pinnijeva četa dansko prestolnico zavila v črno

Naslednji odmeven skalp na evropski sceni je v sezoni 2004/2005 pripadel Hitu Gorici. Vrtnice so zavoljo slabšega koeficienta kvalifikacije začele že v prvem krogu in najprej izločile estonsko Floro Tallin s skupnim izidom 3:7. V drugem krogu je v Športnem parku gostoval serijski danski prvak Kobenhavn. 

Aleksandar Rodić je na začetku drugega polčasa uspel izenačiti, a so Danci v nadaljevanju kaznovali bledo predstavo Gorice in po golu Petra Mollerja prišli do lepe prednosti pred povratnim srečanjem. Predstava vrtnic njihovim navijačem ni mogla vlivati pretiranega optimizma, a čez sedem dni je bila zgodba povsem drugačna. 

Goričani so zadeli kar petkrat, po dvakrat Rodič in Jani Šturm, po podaji iz kota pa je svoje z glavo dodal še kapetan Miran Srebrnič. Okoli 15 tisoč navijačev na stadionu Parken ni moglo verjeti svojim očem. Gorica je danske prvake na gostovanju razbila s 5:0, kar je še danes najvišji evropski poraz v zgodovini kluba. 

Vrtnice so za nagrado v zadnjem krogu dočakale obračun z Monacom, ki je sezono prej izgubil v finalu Lige prvakov, a novega čudeža jim ni uspelo pripraviti. Emmanuel Adebayor, Patrice Evra in druščina so skupno slavili z 9:0, potem ko so v Novi Gorici na prvi tekmi zmagali s tremi zadetki razlike. 

Nemški reprezentanti se v razmočenih Domžalah niso znašli

Naslednjo sezono so nase prvič opozorile Domžale. V odločilnem krogu kvalifikacij za pokal UEFA jim je nasproti stal nemški velikan Stuttgart. Bundesligaš, ki ga je vodil sloviti Italijan Giovani Trapattoni, je vlogo favorita na domačem igrišču potrdil z rutinirano zmago z 2:0. 

Na povratni tekmi na razmočeni zelenici, ki ni dopuščala "umiranja v lepoti", pa je domžalske navijače že v 16. minuti razveselil Dalibor Stevanović, ki je domače vrnil v igro za napredovanje. 2.500 glava množica je vse do konca spremljala poskuse čete Slaviše Stojanovića, da bi prišla do še enega zadetka. Na koncu Domžalčanom ni uspelo. Čeprav so večji del drugega polčasa odigrali z igralcem manj, izključen je bil Luka Elsner, je ostalo "le" pri minimalni zmagi, ki ni bila dovolj za napredovanje. Domžalčani so Evropi  v slovo pomahali z dvignjenimi glavami. 

Vijolični preblisk v Španiji

Poleti 2006 je štrene velikanom zopet mešal Maribor. Tokrat je bil na vrsti Villarreal, ki je v sezoni 2005/2006 izpadel šele v polfinalu Lige prvakov, potem ko je njegov prvi zvezdnik Juan Riquelme v zadnji minuti povratnega srečanja proti Arsenalu zapravil enajstmetrovko za podaljške. 

Le dva meseca kasneje je rumena podmornica v takratnem pokalu Intertoto naletela na Štajerce, ki so bili v velikih finančnih težavah. Tedanji trener Maribora Marijan Pušnik se je kasneje spominjal, da bi takrat že poraz z manj kot tremi goli razlike sprejel kot uspeh. 

Zasedba Villarreala je bila kljub odsotnosti Riquelmeja, ki je po svetovnem prvenstvu dobil dodaten dopust, polna zvezdnikov. Med drugimi so igrali Diego Forlan, Nihat Kahveci in Robert Pires, a niti oni niso mogli preprečiti zgodovinske senzacije Maribora na El Madrigalu. 

Pred polčasom je goste v vodstvo popeljal Milan Rakič, rezultat 0:1 pa je ostal vse do 71. minute, ko je izenačil Forlan. Izgledalo je, da se bodo stvari le postavile na svoje mesto, vendar so imeli Mariborčani drugačne načrte. Rezervist Martin Pregelj je izvrstno zaposlil Reneja Miheliča, ta pa je z roba kazenskega prostora očistil pajčevino za presenetljivo zmago. 

Teden dni kasneje je Maribor pred skoraj deset tisoč navijači v Ljudskem vrtu zdržal pritisk gostov in napredoval po remiju 1:1. Goste je v 86. minuti v vodstvo popeljal Kahveci, a je kmalu zatem odgovoril Gorazd Zajc. Mariborčani so s tem postali eni od 11 zmagovalcev pokala Intertoto v tisti sezoni, Villarreal pa je ostal brez kvalifikacij za pokal Uefa, kjer so slovenski predstavniki sicer hitro izpadli proti Partizanu. 

Kako so Pušnikovi varovanci presenetili Villarreal:

Začetek Zahovičeve ere in sladka škotska spomina

Po skalpu slovitih Špancev je sledilo obdobje, ko slovenski klubi na evropski sceni niso bili uspešni. Prekinil ga je šele prerojeni Maribor pod vodstvom Zlatka Zahovića. V sezoni 2011/2012 je v play-offu za Ligo Europa Maribor na prvi tekmi po iznajdljivem zadetku Etiena Velikonje v izdihljajih premagal škotski Rangers z 2:1. 

Na povratni tekmi na Ibroxu so glasni domači privrženci, zbralo se jih je več kot 30 tisoč, pričakovali zanesljivo napredovanje proti "slovenskemu palčku", a so – podobno kot navijači Villarreala - ostali z dolgimi nosovi. Dalibor Volaš je v 55. minuti goste popeljal v vodstvo, izenačujoči zadetek Carlosa Bocanegre 15 minut pred koncem pa je bil za Rangerse premalo. 

To je bila ena prvih tekem, na kateri so se jasno pokazali obrisi Zahovičevega pragmatizma. Rangers so namreč sprožili kar 17 strelov, Maribor le tri, in imeli tudi 16 kotov, kar pa za žilavo obrambo gostov ni bilo dovolj. Maribor si je prvič po letu 2000 priboril nastopanje v skupinskem delu evropskega tekmovanja, Rangers pa je zavoljo finančnih težav nekaj tednov kasneje bankrotiral in izpadel v četrto škotsko ligo. Mnogi so prepričani, da je bil prav izpad proti Mariboru zadnji žebelj v krsto močno zadolženega velikana. 

Tavares na drugi strani mesta utrdil status legende

Tri sezone kasneje je bil Maribor pred vrati Lige prvakov, v play-offu pa mu je nasproti stal ogorčeni Rangersov rival Celtic. Na prvi tekmi v Ljudskem vrtu so bili Škoti boljši, zadetek Damjana Boharja za 1:1 pa je poskrbel, da Mariborčani v Glasgow niso odpotovali brez možnosti.

In največje škotsko mesto se je znova izkazalo za srečen kraj za vijolične. V trdi tekmi priložnosti ni bilo veliko, eno redkih je v 75. minuti po zmedi v kazenskem prostoru izkoristil Marcos Tavares z najpomembnejšim od svojih 207 zadetkov za Maribor. V zaključku je do izraza zopet prišel mariborski pragmatizem, saj so bili nogometaši Celtica brez pravih idej. Še najlepšo priložnost je imel tik pred koncem danes eden najboljših branilcev na svetu Virgil van Dijk, a z glavo ni bil dovolj natančen.

Trener Celtica je po razočaranju športno priznal, da si kaj več niti niso zaslužili in da je Maribor povsem zasluženo v Ligi prvakov. Slovenijo pa je zopet zajela nogometna evforija. Mariborčane je na letališču Edvarda Rusjana sredi noči pričakalo več tisoč navijačev. 

Energija ljudskega vrta zaustavila zvezdniške Londončane

Žreb je Štajercem namenil skupino, v kateri so bili še Chelsea, Sporting iz Lizbone in Schalke. Največje presenečenje jim je uspelo v četrtem krogu, ko so na krilih izjemne energije v Ljudskem vrtu remizirali s tedanjim angleškim prvakom, ki ga je s klopi vodil Jose Mourinho. 

Agim Ibraimi je na začetku drugega polčasa z desne strani poslal zavrtinčen strel na daljšo vratnico, pri katerem je bil Petr Čech nemočen. Kmalu zatem je imel Luka Zahović na nogi povišanje prednosti, a je iz neposredne bližine zgrešil. Nemanja Matić je v 73. minuti izenačil za Chelsea, v 87. pa je imel Eden Hazard na voljo enajstmetrovko. Belgijski zvezdnik se je pod južno tribuno odločil za strel po sredini vrat, njegovo namero pa je prebral Jasmin Handanović za erupcijo navdušenja v Ljudskem vrtu, ki je točko proti Chelseaju proslavljal, kot da bi šlo za zmago.

"Če nisi z glavo pri stvari, se ti zgodi to. Maribor je pokazal, da je ekipa s karakterjem. Čeprav je bilo nekaj sumljivih sodniških odločitev, so si zaslužili točko," je po tekmi v svojem slogu razlagal Mourinho, ki seveda ni mogel biti zadovoljen z remijem. Sploh zato, ker so njegovi varovanci v krogu pred tem Maribor doma razbili s 6:0. 

Za Chelseajem še West Ham

Leta 2016 se je pri nas opekel še en londonski prvoligaš, in sicer West Ham. V Stožicah so ga v okviru tretjega kroga kvalifikacij za Ligo Europa gostile Domžale. Pri kladivih so manjkali Dimitri Payet, Manuel Lanzini in Aaron Creswell, kar so poletni Domžalčani pod vodstvom Luke Elsnerja s pridom izkoristili. Veliki junak je bil Matic Črnic, ki je najprej v polno meril z enajstmetrovke v 11. minuti, na začetku drugega polčasa pa je vratarja Adriana premagal še s strelom z leve strani. Vmes je za goste zadel Mark Noble. 

Zmaga z 2:1 je pred povratno tekmo v Londonu vlivala obilo optimizma, vendar se je West Ham, ki je prav proti Domžalam začel ero na Olimpijskem stadionu, izkazal za previsoko oviro. Cheikhou Kouyate je dvakrat zadel v prvem polčasu, končnih 3:0 pa je postavil Sofiane Feghouli v 81. minuti. Obračun je v živo spremljalo kar 53 tisoč navijačev.

Nemški stroj se je v Ljubljani pokvaril

Da domača zmaga nad West Hamom, čeprav ni bila dovolj za napredovanje, ni bila naključna, so Domžale dokazale že naslednje poletje. Prav tako v tretjem krogu so se pomerile s Freiburgom, ki je sezono prej nemško prvenstvo sklenil na sedmem mestu. Na prvi tekmi na Europa-Parku v Freiburgu so domači zmagali z 1:0. 

V Stožice, kjer so Domžalčani igrali zaradi zahtev Uefe, so tako prišli z dobro popotnico. A nogometaši rumene družine so tisti topel avgustovski večer izgledali, kot da so tudi sami del enega najboljših državnih prvenstev stare celine. Bili so hitrejši, odločnejši in tudi natančnejši od favoriziranega tekmeca. 

Za izjemen podvig pred dobrimi pet tisoč navijači pa sta na začetku drugega dela poskrbela Senijad Ibirčić, ki je v gol pretvoril enajstmetrovko, in Lovro Bizjak. Za nagrado so se Domžalčani v play-offu pomerili s slovitim Marseillom. V Stožicah so zopet pustili dober vtis, bilo je 1:1, na Velodromu pa so bili domači zanesljivo boljši s 3:0.