Že sedaj najbolj razvpito soočenje prihajajočega poletja sta pred dnevi napovedali Senidah, ljubljansko-balkanska zvezdnica trap glasbe, in nekdanja jugoslovanska folk zvezdnica Lepa Brena. Balkanski bojevnici se bosta med seboj pomerili 2. junija na trati pod Beograjsko trdnjavo v parku Kalemegdan, kjer je sicer več možnih prizorišč, dogodek pa se bo zgodil na tako imenovanem spodnjem Kalemegdanu, torej na največjem. Iron Maiden, angleški težkometalni prvaki, so leta 2014 na trati pod znamenito trdnjavo zbrali 20.000 ljudi, podobnega števila pa se nadejajo tudi organizatorji napovedanega spektakla. »Prezadovoljna sem, da bom lahko delila oder z Lepo Breno, da bom pela njene pesmi, kot bo ona pela moje,« je na nedavni tiskovni konferenci izjavila Senida Hajdarpašić, umetniško Senidah.
Odločali bodo decibeli
Ljubljančanka, nekoč pevka ljubljanske zasedbe Muff, se je od leta 2018, ko se je na južnoslovanskem trgu pojavila s skladbo Slađana, prebila v vrh balkanske trap oziroma pop glasbe, kar pa obenem pomeni absolutni vrh, kajti ta glasba je vsaj v Srbiji te čase po priljubljenosti precej izenačena z narodno. Da je tako, nenazadnje potrjuje prav to, da bo imela družni nastop z Lepo Breno, najbolj komercialno žensko izvajalko nekdanje Jugoslavije, ki ima še danes status pop institucije in je nasploh reaktivirana. Za 8. marec se je v Zagrebu zgodilo gostovanje beograjskega Bitef teatra z gledališko predstavo Lepa Brena Project, torej predstavo o njej, ki je hit. »Senidah, ki je kraljica trap glasbe, in jaz, ki sem v šovbiznisu 42 let in pojem pop, etno pop in folk glasbo, sva naredili specifičen program. Imeli bova dva odra, na enem odru bo ona s svojim ansamblom, na drugem odru pa jaz s svojim. Odra bosta povezana s prehodom, na katerem bova izvajali skupne pesmi in animirali občinstvo. Pri poseganju po Senidinih skladbah sem se za nasvet najprej obrnila na njo in res dobila nekaj dobrih napotkov, seveda pa ne morem izdajati točk programa, saj je prav, da ostanejo presenečenje,« je povedala Lepa Brena.
Točk programa oziroma tega, katere skladbe si bosta izmenjali, kaj bosta odpeli skupaj, kot podrobnejših pravil soočenja ne izdaja niti ljubljanski tabor. Vse, kar se je do zdaj dalo izvedeti, je, da bo ljubljanska ekipa posegla po predelavi nekaterih najbolj bazičnih komadov Lepe Brene, katerih, je zaenkrat prepuščeno ugibanju; menda bodo pa posegli po Breninih izhodiščnih skladbah. »Komaj čakam,« pravi Ljubljančanka. Soočenje bo tekmovalnega značaja, odločila pa naj bi moč aplavza oziroma aplavzometer, to se pravi decibeli, ki jih bo občinstvo povzročilo na račun ene ali druge. Lepa Brena sicer pravi: »To ne more biti rivalstvo, ker sem sama pripravljena storiti vse, da ji pomagam, kar koli bo potrebovala, in iskreno upam, da mi bo pomagala tudi sama, ker gre v pevskem smislu za neke povsem nove stvari.«
Proslavljanje s streljanjem
Ne tako nove. »Sound clash« načeloma izhaja iz jamajške tradicije tekmovanj med različnimi ozvočenji, ki so med seboj tekmovala za občinstvo bodisi na ulicah ali pa v dvoranah, pri čemer so odločali tako program, se pravi nabor skladb, ki so se vrtele, kot tehnična zmogljivost posameznega ozvočenja. Prvi tovrstni duel naj bi se na ulicah Kingstona zgodil leta 1952, dogajanje, iz katerega se je prek ska glasbe razvil reggae, pa je bilo v tistih časih kar divje, saj so zmagovalci tekmovanj znali zmage proslavljati tudi s streljanjem iz revolverjev. Neposredno prek Cliva Campbella, jamajškega priseljenca v ZDA, ki je na jamajški način »sound clasha« leta 1973 v newyorškem Bronxu organiziral prvo hiphop zabavo, se je jamajško tekmovalno izročilo preneslo v ameriško rap glasbo, v kateri je pojem glasbenega rivalstva dodatno pridobil brezkompromisnost. O tem najbolj priča podatek, da je od konca osemdesetih let do danes nasilne smrti umrlo vsaj 70 izvajalcev rap glasbe, a je številka lahko tudi pomnožena, saj statistike pretežno beležijo osrednjo sceno v ZDA, rap kot pojav pa je že dolgo globalen. Kot rečeno, letos se slavi 50 let prve hiphop zabave v Bronxu in tako tudi obstoja hiphop kulture.
Na zahodnjaški osrednji glasbeni sceni se je format »sound clash« v dobršni meri uveljavil s posredovanjem Red Bulla, po takšnih in drugačnih tekmovanjih itak znane globalne znamke. Prva tovrstna prireditev se je zgodila leta 2006, od tedaj je njihova serija obiskala malodane kompletno Evropo, Egipt, Pakistan, Tajvan, Bejrut … V nekaterih južnoameriških državah so to že državna prvenstva ansamblov. Leta 2014 se je zgodil tudi prvi južnoslovanski glasbeni spopad, ko sta se v športni dvorani v Zenici pred 8000 obiskovalci pomerila srbski S.A.R.S. in bošnjaški Dubioza Kolektiv, taisti ekipi pa sta format ponovili tudi v Stožicah leta 2018. A leta 2016 so v Stožicah na prireditvi Ritem mladosti vzporedno in izmenjujoč si skladbe nastopili tudi Big Foot Mama in Siddharta, kar pa ni bila prireditev tekmovalnega značaja. Obenem je tudi glede srbsko-bošnjaškega dvoboja težko izbrskati podatke o rezultatu. Večina poročil z dogodkov navrže, da je zmagala glasba.
Vsaj enakovredno zmagoviti so bili do sedaj tudi prireditelji. Stari jamajški glasbeni format se je babiloniziral, bi nemara dejal kak rastafarijanski purist ob očitni komercialni uspešnosti formata »sound clash« na razširjen zahodnjaški način. Kajti tovrstni spektakli so vsi po vrsti logistično glomazna podjetja, soočenje balkanskih bojevnic na trati pod staro trdnjavo pa bo nemara do sedaj najglomaznejše od vseh. A z le kančkom domišljije lahko pomislimo, da to še zdaleč ni največ, kar glede rivalskega sonastopanja lahko ponudi Balkan. Eden od članov Dubioza Kolektiva je na primer dejal: »Boj titanov bi se zgodil, če bi na enem odru nastopal Alen Islamović, na drugem pa Tifa.« x
