Slovenska glasba, alkohol in skrita opozorila

Kot pravi Medeja Kraševec Žnidarec, kreativna direktorica Luna\TBWA, so "preučili vzorec 400 naključnih slovenskih popularnih skladb in ugotovili, da dobrih 27 odstotkov nagovarja temo alkohola." To ni le statistika, temveč odraz kulture, ki se prepleta z vsakdanjim življenjem. Upravičeno velja, da se ne rodi Slovenec, ne da bi dogodek pospremil alkohol. "Med vsemi "izmi" je največji vpliv na Slovence napravil alkoholizem, saj je že zdavnaj postal del folklore, običajen spremljevalec prazničnega in delovnega vsakdana, že zdavnaj je presegel slučajnost in se razvil v svojevrsten družbeni fenomen, se že zdavnaj spojil z narodno identiteto, ki agropopovski "pivo, ruzak, šnops" razume kot dokaz slovenstva," v magistrski nalogi piše raziskovalka Urška Zalar.  

O tragičnih posledicah alkohola se v Sloveniji skoraj ne govori, čeprav je javna skrivnost, da je alkoholizem tipična slovenska socialna bolezen. "Lahko bi rekli, da je alkohol večni sopotnik slovenskega naroda, saj ga spremlja, odkar pomnimo. To sicer ni specifično samo za Slovence, vendar pa je specifičen odnos, ki je zelo samosvoj; razdiralen in poguben."

"Saj jaz, hudiča, nisem kriv, da sem Slovenec."

Pri Ivanu Cankarju najdemo svojevrsten vzorec, njegovi liki v več delih propadejo zaradi alkohola, se zapijejo od razočaranja v ljubezni ali pa zaradi razočaranja nad družbo. Motiv uživanja alkohola, ki vodi v odvisnost, zaznamuje mnogo njegovih literarnih junakov, njegova dela pa veljajo za popis slovenske zgodovine, zavesti in kulture. 

A se tudi o njegovem lastnem popivanju najde zapis zanimive anekdote, kako so ga v času njegovega prebivanja na Rožniku, ko je bil že znan pisatelj, želeli obraniti pred alkoholizmom. S terapije z mlekom in vodo v Kranjski Gori je ušel že prvi dan. S tem je močno razočaral takratnega uglednega politika, odvetnika in publicista dr. Henrika Tumo, ki mu je poslal pismo, polno razočaranja nad tem, da toliko pije. Cankar mu je na to odpisal: "Vi ste me pač videli ob vinu in puncah, živ krst pa me ne vidi tiste dolge tedne, dni in noči, ko hodim gor in dol po sobi in kujem s kladivom stavek na stavek. Saj jaz, hudiča, nisem kriv, da sem Slovenec!"

Tradicionalna lirika in alkohol

V skladbah najdemo tudi tradicionalno kulturno specifiko spolne diferenciacije pitja alkohola, ki nakazuje, da je pitje v narodnozabavni kulturi tipično moška zadeva. "Z njim izkazujejo moškost ter ga ne smejo odkloniti, saj to velja za šibkost, ženske so iz konteksta popivanja izvzete. V določenih skladbah je pitje konkretno izkazano kot dejanje med prijatelji," ugotavlja Zalarjeva, raziskovalka simbolnega mesta alkohola v sodobni slovenski kulturi narodnozabavne glasbe.

Na podlagi alkoholnih pijač najdemo tudi nekaj pregovorov. Veliko jih je svarilnih in opozarjajo na škodljive učinke, na primer "alkoholna pijača – hudičeva zvijača", "pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne" in "žganje pomori jih več kakor kuga, glad in meč".

Poslušati in piti s kritično distanco

Namen raziskave o alkoholu v glasbi sicer ni odvrniti poslušalcev od poslušanja, kot pravi Kraševec Žnidarčeva, temveč da ljudje besedila skušajo razumeti tudi kritično. Čeprav je o spremembi kulturnih vzorcev povedanega veliko, pa so spremembe odnosa do alkohola pogosto zelo kritično sprejete. "Lobiji okoli alkoholnih pijač si več čas prizadevajo za tržno uspešnost, vendar ko poraba preseže 4 litre na prebivalca letno, ne govorimo več o dobičku države, saj začnejo stroški zaradi posledic alkoholizma strmo naraščati," piše zgodovinarka Medicinske fakultete Zvonka Zupanič Slavec. Po uradnih podatkih Slovenec v povprečju zaužije 11 litrov čistega alkohola na leto. 

Če na neki točki ugotovimo, da je kulturni vzorec problematičen, ni razloga, zakaj ga ne bi poskušali spremeniti. Kulturni vzorci so nekaj, kar se sicer spreminja počasi, ker je vezano na mite, diskurze, normative, dodaja Peter Stanković, kulturolog s FDV-ja. Ob poveličevanju žlahtne kapljice pa bi se morali zavedati tudi manj znanega, a izjemno škodljivega vpliva alkohola na človeški organizem. "Heroin in alkohol sta si zelo podobna glede na to, katere nevronske povezave ob zasvojenosti naslavljata. Ljudje, ki se odvajajo od heroina in začnejo potem piti, imajo zelo veliko verjetnost, da razvijejo odvisnost od alkohola. Dokaj šokantno je, da je vsaka tretja slovenska pesem posvečena ali normalizira alkohol, a to je le odraz naše družbe," strne psiholog Nejc Šmit.