Na ameriških tleh je prejšnji teden minil v znamenju objav številnih gospodarskih podatkov, ki so podale mešano sliko o stanju tamkajšnjega gospodarstva. Ministrstvo za trgovino je sporočilo, da so se naročila za neobrambne investicijske dobrine januarja povišala za 0,8 odstotka, a so skupna naročila trajnega blaga hkrati zabeležila najbolj strm upad po vrhuncu zaustavitve gospodarstva aprila 2020. Drugi podatki kažejo, da se proizvodni sektor krči, a počasneje kot pričakovano. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), merjen s strani S&P Global, ki meri gospodarsko aktivnost, je februarja prvič po lanskemu maju dosegel višjo raven, a še vedno ostal v območju krčenja pri 47,7 (raven pod 50 kaže na upočasnitev). Vrednost indeksa storitvenega sektorja se je sicer rahlo znižala, a manj od pričakovanj in še vedno kaže na rast dejavnosti (55,1). Za največje presenečenje je v prejšnjem tednu poskrbela objava o 8,1-odstotnem skoku prodaje stanovanj v januarju, kar je že drugi zaporedni mesečni porast. Onkraj Atlantika se je praktično zaključila tudi sezona objav poslovnih rezultatov družb za zadnje četrtletje preteklega leta. Po doslej objavljenih rezultatih 496 družb, vključenih v indeks S&P 500, so dobički na letni ravni upadli za 4,6 odstotka, zgolj 69 odstotkov družb pa je z objavo poslovnih rezultatov poskrbelo za pozitivno presenečenje v primerjavi s pričakovanji analitikov, kar je manj od petletnega povprečja (77 odstotkov). Zmagovalci četrtletja so bila nedvomno energetska podjetja, ki so na račun energetske krize in posledično višjih cen energentov dosegala odlične rezultate.
Tudi na stari celini so vlagatelji premlevali gospodarske podatke. Obseg industrijske proizvodnje v območju evra se je po osmih mesecih upadanja februarja stabiliziral. Po podatkih indeksa nabavnih menedžerjev, merjenega s strani S&P Global, pa so bili menedžerji februarja tudi bolj optimistični glede obetov v prihodnje. Med drugimi gospodarskimi novicami je izstopala še januarska rast nemškega izvoza, ki se je okrepila za več kot pričakovano, nasprotno pa je vlagatelje razočaral podatek o stopnji inflacije. Osnovna inflacija v evrskem območju se je februarja na letni ravni sicer znižala na 8,5 odstotka, se je pa jedrna inflacija, ki ne vključuje hrane in energentov, dvignila na rekordno visoko raven 5,6 odstotka. Da bodo zaradi visoke inflacije verjetno potrebni nadaljnji dvigi ključne obrestne mere, je opozorila tudi predsednica ECB Christine Lagarde – naslednje zvišanje za 50 bazičnih točk bo po pričakovanjih in napovedih sledilo še v tem mesecu. Neenotnost glede dvigov v prihodnje je sicer povišala nestanovitnost, a kljub temu so borzni trgi prejšnji teden zaključili z rastjo. Kitajske delnice so že drugi teden zapored beležile rast tečajev, saj je serija močnih gospodarskih podatkov pokazala na boljše okrevanje gospodarstva, kot je bilo pričakovano. Proizvodni in storitveni PMI-indeks sta namreč februarja na mesečni ravni po sedmih mesecih zabeležila rast vrednosti. Rekordni prihranki kitajskih gospodinjstev iz časa karantene so namreč vodili do velikega povečanja domače potrošnje. Tudi prodaja novih stanovanj se je na Kitajskem, potem ko je vlada opustila ničelno toleranco do covida in okrepila ukrepe za krepitev nepremičninskega sektorja konec leta 2022, povečala za 14,9 odstotka. Nepremičninski sektor, ki predstavlja skoraj četrtino kitajskega gospodarstva, je tako zabeležil prvo medletno rast po juliju 2021.