Agrofotovoltaika združuje kmetijsko proizvodnjo z uporabo sončne energije. Gre za postavitev solarnih panelov nad kmetijskimi površinami, kjer se rastline gojijo pod polprozornimi ali mikroperforiranimi paneli, ki omogočajo, da sončna svetloba prodre skozi njih in hkrati proizvajajo električno energijo. Ta pristop ima lahko več koristi, saj pomaga zmanjšati porabo energije in vpliv na okolje, hkrati pa lahko poveča donos pridelka, saj zagotavlja senčenje in zaščito pred ekstremnimi vremenskimi razmerami. Agrofotovoltaika je torej inovativen pristop, ki poskuša povezati kmetijsko proizvodnjo z uporabo obnovljivih virov energije.
Japonska vodi pri razvoju in vpeljavi agrofotovoltaike
Agrofotovoltaični sistemi se po svetu vse bolj uveljavljajo, vendar trenutno še vedno pomenijo le majhen delež celotne kmetijske proizvodnje. Kljub temu se nekatere države, kot sta Japonska in Francija, aktivno posvečajo njihovemu razvoju in vpeljavi. Po podatkih iz leta 2021 je bila Japonska vodilna država na področju agrofotovoltaike, saj je na tisoče kmetijskim gospodarstvom razdelila subvencije za postavitev agrofotovoltaičnih sistemov na njihovih kmetijskih zemljiščih. Poleg Japonske se ti sistemi vse bolj uveljavljajo tudi v drugih državah, kot so ZDA, Avstralija, Kitajska in nekatere evropske države.
EU med obnovljivimi viri energije spodbuja tudi agrofotovoltaiko
Evropska unija se zaveda pomembnosti spodbujanja trajnostne kmetijske proizvodnje in razvoja obnovljivih virov energije, vključno z agrofotovoltaičnimi sistemi. Zato ima EU številne politike in ukrepe, ki spodbujajo razvoj agrofotovoltaike in drugih obnovljivih virov energije v kmetijstvu.
Ena izmed glavnih pobud je skupna kmetijska politika (SKP), ki zagotavlja finančna sredstva za podporo trajnostnemu kmetijstvu in obnovljivim virom energije, vključno z agrofotovoltaičnimi sistemi. Poleg tega EU financira tudi raziskave in razvoj na področju agrofotovoltaike prek različnih programov, kot je Obzorje 2020.
Manjša odvisnost od fosilnih goriv
EU je pripravila tudi smernice za trajnostno kmetijstvo, ki vključujejo uporabo obnovljivih virov energije in trajnostno rabo zemljišč. V skladu s temi smernicami se spodbuja uporaba agrofotovoltaike kot pristopa za povečanje učinkovitosti kmetijske proizvodnje in hkrati zmanjšanje ogljičnega odtisa. V zadnjih letih se je v nekaterih državah EU že začelo več projektov za vpeljevanje različnih agrofotovoltaičnih sistemov na kmetijskih površinah. Ti projekti kažejo potencial za ustvarjanje trajnostne kmetijske proizvodnje ob hkratni proizvodnji obnovljive energije, kar pripomore k zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv.
Ambiciozni pilotni projekti po svetu
Pilotni projekti na področju agrofotovoltaike se izvajajo v številnih državah po svetu, vključno z Japonsko, ZDA, Francijo, Nemčijo, Španijo, Avstralijo in drugimi. Eden največjih in najbolj ambicioznih je Solar-Agri v Avstraliji, ki vključuje postavitev 10 megavatnega agrofotovoltaičnega sistema nad 30 hektarji kmetijskih površin in bo zagotavljal energijo za okoli dva tisoč gospodinjstev. S projektom želijo tudi povečati produktivnost kmetijskih površin, zmanjšati potrebo po vodi za namakanje in omiliti pritisk na omejene vire zemljišč.
Ena izmed večjih tovrstnih pobud v Evropi je projekt Agri-PV, ki ga vodi nemški inštitut Fraunhofer ISE. V okviru tega projekta bodo postavili agrofotovoltaične sisteme na 25 različnih kmetijskih gospodarstvih v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji. Poleg tega želijo razviti nove pristope za kombiniranje kmetijske in energetske proizvodnje.
Tudi Japonska ima več pilotnih projektov na tem področju, eden izmed njih je Solar Sharing. V njem se osredotočajo na postavitev solarnih panelov nad riževimi polji, tako pa želijo zmanjšati porabo vode in izboljšati pridelek riža tako po količini kot tudi po kakovosti.
V ZDA pa je nekaj kmetijskih podjetij že postavilo svoje agrofotovoltaične sisteme, med drugim tudi družba Merry Dairy v Vermontu, ki polovico svojih sončnih panelov uporablja za proizvodnjo električne energije, drugo polovico pa za senčenje pašnikov, s čimer povečujejo izkoriščenost oziroma produktivnost pašnikov.
Prvi premiki v Sloveniji
Slovenija še ni izdelala posebne strategije ali politike o agrofotovoltaiki, vendar pa se na tem področju pojavljajo nekateri pozitivni signali in prvi premiki. Nekaj manjših projektov (agro)fotovoltaike je bilo pri nas že izpeljanih, predvsem na manjših kmetijskih gospodarstvih. Vsekakor za razvoj agrofotovoltaike potrebujemo več spodbud od države, na primer v obliki finančnih pomoči ali olajšanja administrativnih postopkov za postavitev takšnih sistemov na kmetijskih površinah, in seveda izvedbo večletnega pilotnega projekta, kjer bi proučili vpliv agrofotovoltaike v našem agroklimatskem prostoru na rast in razvoj rastlin pod paneli.
Op.: *Blaž Germšek je poznavalec novih tehnologij s Kmetijski inštitut Slovenije" title="Kmetijski inštitut Slovenije">Kmetijskega inštituta Slovenije.
