gospodarstvo

Komentar: Študentke. Stalne z velikimi žalostnimi očmi

7.1.2024 | 17:00 | Igor Vidmar

Simbolna slika (Foto: arhiv DL)

Beseda stálen je pridevnik. Pomeni marsikaj. Stalno je nekaj, kar se ne spreminja, kar obstaja neomejeno dolgo, obstaja brez konca, traja brez prekinitve … stalne so lahko cene ali vreme, ki je dlje časa enako, stalno je lahko omizje, stalna je potreba po kisiku, nekdo je lahko pod stalnim nadzorom, stalni prepiri človeka utrujajo, zaradi stalnega vetra te boli glava. Poznamo tudi izraz stalno prebivališče.

Sedi pred izhodom iz trgovine. Za blagajno. Ko ti uspe zložiti vse, kar si si želel in imaš za tisto tudi dovolj denarja, da boš plačal, na tekoči trak, te pogleda in vpraša, ali imate Pika (ali Tuš, Spar ali katero drugo) kartico. Zazreš se v njene oči. Velike in žalostne so kljub nasmehu, ki ti ga privošči. Tudi nasmeh ni vesel, čeprav je nasmeh. Nasmeh bi moral biti vesel in oči ne bi smele biti žalostne. Ampak so.

Blagajna zapiska, vsakič ko gre izdelek mimo skenerja. Ko hitiš zlagati kupljeno v vrečko za večkratno uporabo, nimaš časa gledati v njene oči. Pa tudi malo nelagodno ti je zaradi žalosti, ki si jo videl v njih. Ko si zmagal in je vse stlačeno v vrečko, se vajina pogleda spet srečata. Njen sprašuje, s čim boš plačal, tvoj pa: Kaj ti je deklica? Kaj ti je deklica, da si tak' žalostna, poje neka žalostna slovenska ljudska pesem.

Hitro umakneš pogled, ker se dolgi pogledi v oči ljudi, ki jih ne poznaš dobro in ti niso blizu, ne spodobijo. Poveš, da boš plačal z gotovino in potem gledaš njene drobne prste, ki štejejo drobiž. Zdi se ti, da se njene roke tresejo. Rahlo. Kot bi se nečesa bala. Kot da bi jo bilo strah, da se bo pri štetju zmotila. Takrat je čas, da jo še enkrat pogledaš. Mlada je. Zelo mlada. Njen obraz ima izraz tiste žalostne lepote, da si za trenutek zaželiš, da bi jo objel, kot bi objel nekoga, ki ga dobro poznaš in ti je blizu, in jo potolažil, kot potolažiš otroka, ki joka, ko si je na dvorišču potolkel kolena.

Na halji, kakršno imajo v trgovini vse zaposlene, ima pripeto ploščico z napisom študentka. Kaj neki študira in zakaj ni na predavanjih, saj je sreda sredi dopoldneva? Tudi včeraj dopoldne je sedla za blagajno in prejšnji teden tudi. Vsak dan. Kolegica na sosednji blagajni ima na ploščici napisano ime in priimek, pod katerim piše trgovka. Je starejša in njej se med štetjem drobiža ne tresejo roke.

Pri izhodu iz trgovine (ali pri vhodu, odvisno od smeri gibanja) je tabla. Ni reklamna. Na njej piše: Zaposlimo stalne študente. Stalne študente? Te besedne zveze ni v slovarju. Tudi na spletnih straneh slovenskih visokošolskih ustanov je ne boste našli. Obstajajo redni in izredni študenti. Obstajajo tudi poredni študentje ali poredne študentke, a v tem primeru to ni formalni status ampak oznaka njihovega obnašanja. Obstajali so tudi študentje ob delu in študentje iz dela, kar je pomenilo, da si bil zaposlen, a nisi hodil v službo, ampak si študiral, dobival plačo in ti je tekla delovna doba. Bilo je nekoč. Obstaja tudi besedna zveza večni študent. Označevala je nekoga, ki se je po srednji šoli vpisal na faks, ker so mu starši rekli, da naj gre študirat, da mu ne bo treba delati. Pa se je vpisal, dvignil indeks, dal vpisati inskripcije, se vselil v študenta in potem ni izpustil nobenega žura. Ko mu je zmanjkalo očetovega denarja in ni imel niti za čike, je žical ali pa šel za kakšen dan delat prek študenta, predavalnice pa običajno ni niti videl. Večni študij se ni končal z diplomo, ampak s prvimi sivimi lasmi.

Ampak stalni študenti? V službi sta stike z različnimi javnostmi tiste trgovske firme, ki je pred vrata svoje trgovine postavila omenjeno tablo s skrivnostnim napisom, bi gotovo znali napisati pojasnilo, kaj to pomeni. Ampak njihov odgovor v tej zgodbi niti ni pomemben. Saj je jasno, kaj to pomeni. Iščejo mlade ljudi, ki imajo možnost pridobiti si status študenta in na študentskem servisu dvigniti tako imenovano stalno napotnico. S statusom študenta jim na primer ne pripada regres in tudi kaj drugega, kar imajo redno zaposleni, ne. Tudi z bolniškami ni težav in dohodnine jim tudi ni treba plačati, če zboli in ne more delati. Skratka, stalni študenti so predvsem cenejša delovna sila. Pa še kar se odpuščanja tiče je stvar zelo enostavna. Ko se stalne študentke z velikimi žalostnimi očmi naveličaš, ji poveš, da jutri ni treba več priti na delo.

Tudi stavkati ne morejo »stalni študenti«, kot so to zadnji dan odprtih trgovin v letu nameravali zaposleni v Tušu. Redno zaposleni. Ker s plačo, ki jo dobijo, ne shajajo. Kljub redni zaposlitvi so revni. Ker so za delodajalca dražji od »stalnih študentov«, v žep dobijo celo manj od njih. Marsikje. Tudi tista kolegica naše deklice z velikimi žalostnimi očmi, ki ji na tablici ne piše študentka, ni srečna, le žalostnih oči in tresočih rok nima, ker se je vse tisto, kar je v njej, navadila skriti.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj