Četrtek, 20. 10. 2022, 16.05
1 leto, 6 mesecev
Sumljive spremembe, diši po Moskvi: novo orožje Rusije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,46
16
Rusija aktivnosti na bojišču že od začetka invazije podpira tudi z informacijsko vojno in hekerskimi napadi, vendar pa jim na tem področju od februarja precej uspešno kljubuje t. i. ukrajinska kibernetska vojska, ki združuje precej prostovoljcev iz drugih držav.
Vnos z naslovom Russo-Ukrainian War (rusko-ukrajinska vojna) na spletni enciklopediji Wikipediji, sedmi najbolj obiskani spletni strani, je bil od 24. februarja, ko se je začela ruska invazija Ukrajine, eden najpogosteje obiskanih povzetkov aktualnega dogajanja v Ukrajini in njegovega ozadja. Zaradi tega je glede na najnovejše odkritje postal tudi eden od morebitnih kanalov za širjenje kremeljske propagande in za spreobračanje javnega mnenja o vojni v Ukrajini v korist Rusije.
V ponedeljek objavljena študija je razkrila prizadevanja skupine neznanih akterjev s proruskimi stališči, da bi s komaj zaznavno manipulacijo obsežnega povzetka dozdajšnjega dogajanja v vojni v Ukrajini v spletni enciklopediji Wikipediji, sedmi najpogosteje obiskani spletni strani, vplivala na javno percepcijo oboroženega spopada in vzrokov zanj tako, da bi bila ta bolj prijazna do Rusije.
Članek o rusko-ukrajinski vojni je eden najbolj obsežnih in hkrati strnjenih povzetkov spopada v Ukrajini od leta 2014.
Odkritih je bilo 86 anonimnih posameznikov – ali so določeni uporabljali več uporabniških imen, v tem trenutku ni mogoče ugotoviti –, ki so povzetek rusko-ukrajinske vojne na Wikipediji skupno uredili 681-krat. Kot je znano, lahko enciklopedične vnose na Wikipediji, ki je enciklopedija odprtega formata, ureja vsak, vendar pa je Wikipedija v več kot dvajsetih letih obstoja vzpostavila robusten decentraliziran sistem preverjanja kakovosti in točnosti dodanih oziroma urejenih podatkov.
86 urednikov Wikipedije, za katere je bilo ugotovljeno, da so v preteklosti že bili blokirani zaradi kršitev pravilnika Wikipedije, je povzetek rusko-ukrajinske vojne zelo previdno dopolnjevalo oziroma popravljalo v "prorusko" smer.
Spremembe, ki so jih na Wikipediji naredili uredniki z domnevno proruskimi stališči, so nekdanjega ukrajinskega predsednika Janukoviča, za katerega je bilo znano, da je bil izrazito naklonjen Moskvi, označile za zadnjega demokratično izvoljenega predsednika Ukrajine, na primer.
Med drugim so, navaja študija, besedišče spreminjali tako, da je poudarjalo objektivnost virov, ki veljajo za naklonjene Kremlju, in zmanjševalo objektivnost virov, ki so tradicionalno bolj "zahodni". To je bilo pomembno zato, ker so v članek dodali številne vire, ki vodijo neposredno do ruskih medijev, ki jih financira (izključno) državni denar in ki navodila za poročanje prejemajo iz Moskve oziroma neposredno do kremeljskih portalov.
V obstoječe besedilo so bili na nekaterih mestih vrinjeni tudi stavki, ki so spreminjali zgodovinski kontekst konflikta tako, da je bil bolj naklonjen Rusiji oziroma je Rusijo prikazoval kot žrtev. Dodane so bile tudi izjave za javnost neposredno iz Kremlja.
Avtorji študije, gre za britanski organizaciji Inštitut za strateški dialog in Center za analizo družbenih omrežji, s prstom sicer niso pokazali neposredno na Rusijo kot entiteto v ozadju manipulacije vnosa na Wikipediji, so pa opozorili, da bi bilo primer vredno dodatno raziskati.
Manipuliranje javnega mnenja je že od začetka konflikta v Ukrajini ena najpomembnejših misij ruskih obveščevalcev. Kot je razkrilo že več dozdajšnjih tovrstnih operacij, Kremelj namreč zahteva, da se Ukrajino na spletu in družbenih omrežjih demonizira, Rusijo pa prikazuje kot žrtev interesov Zahoda.
Dokazovanje, da je v ozadju sumljivih urejanj Wikipedije ena od svetovnih vlad, je sicer težko delo, saj je identiteto na spletu danes mogoče zakriti na tisoč in en način.
Še najbližje potrditvi, da so uredniki na Wikipediji res delovali po naročilu politike, je bilo lansko odkritje skupine posameznikov z administratorskimi privilegiji, ki so članke na Wikipediji urejali tako, da so izkazovali izrazito prokitajska stališča ter kitajske vladne medije in portale uporabljali kot legitimne vire objektivnih informacij o dogajanju na Kitajskem in v Hongkongu.
Zakaj verjetno nihče ne bi bil presenečen, če bi Rusija res manipulirala Wikipedijo
Če kdo, potem je prav Rusija zelo znana po tem, da prek spleta poskuša manipulirati oziroma vplivati na javno mnenje na lokalni ali globalni ravni.
Eden najodmevnejših primerov tovrstnih ruskih operacij je najverjetneje IRA ali Internet Research Agency, lažna ruska agencija za internetne raziskave, ki je bila v resnici zelo dobro organizirana tovarna internetnih trolov, katerih primarni cilji so bili vplivanje na mnenje javnosti o ruskih vojaških operacijah v Ukrajini (priključitev polotoka Krim) in na Bližnjem vzhodu (posredovanje v Siriji) ter poskus vplivanja na predsedniške volitve v ZDA leta 2016.
Internet Research Agency (IRA) je ugasnila leta 2018. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je leta 2020 tudi oznanil, da je dve leti prej ukazal kibernetski napad na IRA. Ali je bil povezan z razpadom organizacije, ni znano. Na fotografiji ena od pisarni IRA v Sankt Peterburgu. Na vrhuncu delovanja so imeli zaposlenih več kot tisoč delavcev.
Z organizacijo IRA, ki je imela sedež v Sankt Petersburgu, je bil povezan oligarh Jevgenij Prigožin, v širši javnosti znan po vzdevku Putinov kuhar, ker je ruski predsednik pogosto jedel v njegovih restavracijah, sicer pa tudi eden ključnih posameznikov zloglasne paravojaške organizacije Wagner in obveščevalne službe GRU.
Manj znano je bilo, da je od leta 2014 na spletu potekala skrivna operacija, katere namen je bil z načrtnim širjenjem lažnih novic in ponarejenih dokumentov zanetiti politične škandale v Evropi in ZDA ter skrhati odnose med državami. V nasprotju z IRA, katere tarča je bila javnost, je bilo poslanstvo operacije, ki jo je vodila organizacija z vzdevkom Secondary Infektion, vplivati na vladne funkcionarje.
"Primarni cilj organizacije je skregati države. Poljake z Nemci, Nemce z Američani, Američane z Britanci in tako naprej. In pa seveda absolutno vse z Ukrajinci," so pred dvema letoma v raziskavi operacije pojasnili v podjetju za informacijsko varnost Graphika in izpostavili devet tem oziroma ciljev, ki so se jim v dolgo neznani tovarni lažnih novic posvečali najpogosteje:
- razdelitev in oslabljenje Evrope oziroma Evropske unije z lažnimi političnimi škandali,
- obrniti vse države proti Ukrajini kot nezanesljivemu političnemu partnerju in "propadli naciji",
- obrniti države proti ZDA in zvezi Nato kot domnevnima agresorjema, ki se vmešavata v notranjo politiko drugih držav,
- obrniti države proti Turčiji kot nestabilni državi na robu Evrope,
- prikazati vse muslimane kot krvoločne zavojevalce Evrope in nasploh Zahodnega sveta,
- prikazati Rusijo kot žrtev organiziranih spletk Zahoda, prikazati predsedniške ali vladne volitve v evropskih in drugih zahodnih državah kot nezakonite in goljufive,
- diskreditirati kritike ruske vlade in jih prikazati kot nemoralne, alkoholike ali osebe z duševnimi motnjami,
- diskreditirati svetovne krovne športne organizacije kot nepoštene, neprofesionalne in "rusofobne".
Secondary Infektion je bil sicer neuspeh, kar so strokovnjaki za informacijsko varnost pripisali dejstvu, da akterji v ozadju niso delovali na družbenih omrežjih, temveč prek spletnih strani in blogov.
16