Za zdaj ni jasno, za koliko ljudmi s seznama so s programsko opremo, poimenovano Pegasus, dejansko vohunili, prav tako ni jasno, od kod je pricurljal seznam. Stranke izraelskega podjetja naj bi "tarče" nadzora zanimale od leta 2016 dalje.

Ostre obsodbe po razkritju: "Če je res, je to nesprejemljivo"

Po razkritju se iz Evrope vrstijo obsodbe. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da je zadeva popolnoma nesprejemljiva, če se izkaže, da je to res. "To je treba preveriti, ampak če je res tako, je popolnoma nesprejemljivo," je povedala ob obisku v Pragi. "Svoboda medijev je ena od temeljnih vrednot Evropske unije," je še poudarila.

Tudi v Bruslju so v odzivu na domnevno vohunjenje, katerega tarča naj bi bili tudi novinarji na Madžarskem, poudarili, da bi morali biti mediji sposobni delati svobodno, neodvisno in brez strahu povsod.

"Oblasti v državah članicah so dolžne nadzirati in nadzorovati svoje službe," je dejal govorec komisije Christian Wigand. Ob tem je pojasnil, da je nacionalna varnost stvar držav članic, ki morajo zagotoviti skladnost s pravili, polno spoštovanje človekovih pravic in pravic do zasebnosti.

"Ko gre za uveljavljanje pravic do zasebnosti v EU-ju, je to stvar nacionalnih neodvisnih organov za varstvo podatkov," je pojasnil na novinarsko vprašanje, ali je komisija pripravljena ukrepati proti Madžarski, denimo z uvedbo postopka zaradi kršitve evropske zakonodaje.

Francija napoveduje preiskavo

V Franciji med drugim napovedujejo preiskavo, na Madžarskem, kjer naj bi domnevno s pomočjo programske opreme Pegasus vohunili za več deset novinarji, aktivisti in poslovneži, pa opozicija poziva k zasedanju parlamentarnega odbora za nacionalno varnost.

Na Madžarskem naj bi se sporna programska oprema pojavila po več srečanjih na višji ravni leta 2016 in 2017 med predstavniki izraelske in madžarske vlade. Madžarski premier Viktor Orban trdi, da ne ve nič o domnevnem zbiranju podatkov.

Nemško združenje novinarjev je danes pozvalo obveščevalne in varnostne službe, naj pojasnijo, ali so Pegasus uporabili tudi proti nemškim novinarjem. Po zdaj znanih podatkih med prizadetimi osebami ni nemških novinarjev.

Afero sta razkrila nevladna organizacija s sedežem v Parizu Forbidden Stories in Amnesty International v sodelovanju s konzorcijem mednarodnih medijev, med katerimi so Guardian, Washington Post in še 15 drugih. Washington Post poroča, da so na seznamu tudi predsedniki držav, premierji, člani arabskih kraljevskih družin, diplomati in politiki, pa tudi aktivisti in poslovneži ter novinarji številnih medijskih hiš, kot so Agence France-Presse, Wall Street Journal, CNN, New York Times, Al Jazeera, France 24, El Pais, Associated Press, Le Monde, Economist, Reuters in Bloomberg. Skupno naj bi bilo na seznamu okoli 180 novinarjev.

Kot je pokazala forenzična analiza Security Laba, ki deluje pod okriljem Amnestyja, sta bili tarči Pegasusa tudi dve ženski, ki sta bili blizu umorjenemu savdskemu novinarju Džamalu Hašokdžiju. Prenosni telefon Hašokdžijeve zaročenke je bil tarča Pegasusa le nekaj dni po umoru oktobra 2018. Pegasus deluje na način, da vdre v prenosni telefon in ukrade z njega vse informacije, vključno z vsemi številkami, stiki ter vsemi informacijami na različnih družbenih omrežjih.

"Razsežnost je neprimerljiva s čimer koli, kar smo videli do zdaj," je za Al Džaziro dejal Bill Marczak, raziskovalec Citizen Laba, ki deluje pod okriljem univerze v Torontu. Ob tem je dodal, da je bilo ob prejšnjem razkritju vohunjenja na seznamu okoli 1400 ljudi.

Med tokratnimi okoli 50.000 ljudmi na seznamu jih je večina iz 10 držav, Azerbajdžana, Bahrajna, Madžarske, Indije, Kazahstana, Mehike, Maroka, Ruande, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov.

Sorodna novica Vlade s programsko opremo iz Izraela vohunile za novinarji in aktivisti

Izraelsko podjetje zavrača vse navedbe

V izraelskem podjetju NSO Group, ki je razvilo programsko opremo Pegasus, zavračajo obtožbe o nepravilnostih in vztrajajo, da je programska oprema namenjena za uporabo v boju proti kriminalcem in teroristom. Ob tem zagotavljajo, da jo lahko uporabljajo zgolj vojska, obveščevalne agencije in organi kazenskega pregona v državah, kjer je visoka stopnja spoštovanja človekovih pravic.

Kot navaja Guardian, so v Indiji na seznamu različni aktivisti, med njimi je študentski aktivist in vodja Demokratske študentske unije Umar Khalid. Na seznam je bil kot mogoča tarča vohunjenja dodan proti koncu leta 2018, malo preden so proti njemu vložili obtožnico. Leta 2020 so ga septembra prijeli zaradi suma organiziranja nemirov, policija je med dokazi predložila več kot milijon strani informacij, ki jih je pridobila z njegovega prenosnega telefona, pri čemer ni jasno, kako jih je pridobila. Zdaj čaka na sojenje. Na seznamu so tudi številni pisatelji, odvetniki in umetniki, ki se zavzemajo za pravice staroselskih skupnosti v Indiji.

Kot navaja Guardian, je tiskovni predstavnik indijske vlade zavrnil navedbe. "Navedbe glede vladnega nadzora določenih posameznikov nimajo nobene konkretne osnove in niso resnične."

Le nekaj tednov pred njeno ugrabitvijo v Združenih arabskih emiratih leta 2018 in prisilno vrnitvijo v Savdsko Arabijo, kjer so jo zaprli za tri leta, je bila na seznam dodana tudi Loujain Al Hathloul, najvidnejša aktivistka za pravice ženske v Savdski Arabiji. Kot navaja Guardian, naj bi aktivistko za tarčo vohunjenja izbrale oblasti v Združenih arabskih emiratih, ki so znane kot stranka NSO-ja. Aktivistko so februarja letos izpustili, a ima prepoved govoriti z novinarji, prav tako se ne sme svobodno premikati po Savdski Arabiji, prepovedano ji je tudi potovati. Zaradi naštetega niso mogli analizirati njenega telefona, je pa v preteklih elektronskih poštah zapisala, da so vdrli v njen telefon. "Predvidevam, da so vdrli v njen telefon, da bi se dokopali do mreže ljudi, s katerimi sodeluje," pravi Hala Al Dosari, savdska aktivistka, ki deluje v ZDA in ki je bila z Loujain Al Hathloul v stiku do njene aretacije leta 2018.

V Mehiki podatki kažejo širok izbor mogočih tarč vohunjenja, med njimi je tudi Eduardo Ferrer Mac-Gregor Poisot, sodnik, ki je bil predsednik medameriškega sodišča za človekove pravice, in katoliški duhovnik ter zagovornik pravic migrantov Alejandro Solalinde.

Na seznamu je tudi Rodney Dixon, ugledni odvetnik iz Londona, ki je prevzel številne najbolj razvpite primere kršitve človekovih pravic. Tarča vohunjenja naj bi bil leta 2019. Forenzična analiza njegovega telefona je pokazala dejavnosti, povezane s Pegasusom, ni pa potrdila okužbe z njim. Med njegovimi strankami sta bila Matthew Hedges, britanski doktorski študent, ki so ga zaprli v Združenih arabskih emiratih, in že prej omenjena Hašokdžijeva zaročenka Hatice Cengiz. "Nihče ne bi smel biti targetiran na tak način. Za odvetnike je še posebej skrb vzbujajoče, saj krši osnovno načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko, ki ima ključno vlogo v pravičnih pravnih postopkih."

Francoski odvetnik za človekove pravice Joseph Breham naj bi bil, kot je razkrila forenzična analiza njegovega prenosnega telefona, večkrat tarča Pegasusa, objavljeni dokumenti pa kažejo, da je bil izbran kot potencialna tarča vohunjenja od Maroka. "Nobenega upravičenega razloga ni, da bi tuja država prisluškovala francoskemu odvetniku. Nobene pravne, etične ali moralne utemeljitve za to ni."

Vlade v Maroku, Azerbajdžanu in Mehiki se na vprašanja, povezana z navedbami glede vohunjenja, niso odzvale, še poroča Guardian.

Kot poroča STA, je bil na sestanku s predstavniki podjetja NSO Group lani ob obisku Izraela tudi premier Janez Janša, je spomladi poročal portal Oštro.