Učinki »dobre in slabe« prehrane
Vse, kar posameznik zaužije, vpliva na njegovo trenutno in bodoče zdravje. Učinki »dobre in slabe« prehrane se praviloma ne kažejo čez noč, počasi se nabirajo.
Večina plača davek na stara leta.
Neustrezno prehranjevanje – glede na to, kaj posameznik potrebuje – načne delovanje njegovih organov in organskih sistemov. Tudi športniki niso izjeme. Še več, zaradi stresnega odziva na telesno dejavnost je lahko zdravstvena škoda še večja.
Zakaj prehrana pri športu vpliva na zdravje?
Večina ob omembi športne prehrane pomisli na proizvode, ki jih prodajajo v trgovinah z različnimi prehranskimi dopolnili. Kar pa je velika zmota. Ključ športne prehrane za zdravje je na krožniku športnika. Dopolnila so samo tisto, kar že opisuje besedni opis – dopolnila prehrani. Kajti kadar osnovna prehrana tistega, ki je telesno dejaven, ni ustrezna, se to ne kaže samo v telesni zmogljivosti (in rezultatih), temveč tudi v zdravju športnika. Razvoj zdravstvenih problemov je lahko dolgo prikrit, lahko bi rekli, da se težave kuhajo v ozadju.
Pa si poglejmo primer zagotavljanja energije za telesno dejavnost
Energijska presnova v telesu je fiziološka prioriteta, kadar se organizem bori za preživetje. Ker je telesna dejavnost za telo naporna in njena izvedba zahteva sodelovanje številnih organskih sistemov, se telo nanjo odziva, kot da je v stresni situaciji. To nakazujejo tudi zunanji znaki, ki jih vidimo pri športu: pospešen srčni utrip, hitrejše dihanje, znojenje, opazne so lahko celo spremembe v vidnem polju. V ozadju tega odziva je aktivacija živčnega sistema, stresnih hormonov in širokega spektra miokinskega odziva, ki telesu omogoča izvedbo telesne dejavnosti.
V prvi vrsti telo za vse te akcije potrebuje energijo. Kadar je ne zagotavljamo s hrano, vsi ti mehanizmi pomagajo telesu, da si samo zagotovi energijo za izvedbo telesne dejavnosti na račun telesnih mas, predvsem mišične. Lahko bi celo rekli, da si telo s svojimi homeostatskimi mehanizmi za pridobivanje energije v telesu daje prvo pomoč. To je tudi dodaten razlog, da njegove odzive na stres imenujemo preživetveni mehanizmi.
Ob tem se velja zavedati, da sta izvedba telesne vadbe in odziv nanjo pri posamezniku odvisna od njegove presnovne situacije v času vadbe. Raziskave namreč kažejo, da je na primer razpad mišic med vadbo večji pri tistih, ki med vadbo niso ustrezno energijsko preskrbljeni. Drugačen je tudi vadbeni učinek, ki je praviloma slabši, zlasti kadar je tudi energijski vnos v fazi okrevanja po vadbi nezadosten.
Tako se mikrotravme mišic nabirajo in se na dolgi rok klinično kažejo tudi kot poškodbe mišic, tetiv in sklepov. In seveda negativno vplivajo na prihodnjo presnovno zdravje posameznika.
Kronična energijska kriza zmeša hormonsko sliko
Številni rekreativni – in nemalokrat tudi elitni – športniki se srečujejo s kroničnim energijskim pomanjkanjem zaradi nerazumevanja osnovnih energijskih zahtev telesne vadbe in regeneracije po njej. Zato so včasih pri pokrivanju energijskih potreb vadbe bolj, drugič pa manj uspešni. Do relativne neuspešnosti vodijo predvsem razne »diete«, ki »ne razumejo«, da je treba prehrano strateško prilagajati zahtevam vadbe. Tako energijskim kot beljakovinskim in drugim.
Zato so diete bližnjica do kroničnega pomanjkanja energije za zahteve vadbe in regeneracije po njej. Še več, slabo osnovno prehrano je večinoma nemogoče ustrezno »popraviti« z jemanjem prehranskih dopolnil. Ti športniki živijo v stanju kroničnega presnovnega stresa.
Neredko se to na začetku kaže tudi z zelo visokimi vrednostmi stresnih hormonov v krvi. Na športni rezultat to na kratek rok vsaj v nekaterih športih ne vpliva bistveno, so pa vedno bolj izraženi znaki stresne prenove. Kronični stres se velikokrat zelo hitro izraža v športnikovem vedenju, kasneje se postopoma začnejo kazati različne oblike zdravstvenih problemov. Ker gre pravzaprav za obliko kronične podhranjenosti, so simptomi in znaki podobni. Med prve žrtve spada imunski sistem, zato zlasti pri zimskih športnikih opažamo zelo pogosta prehladna obolenja.
Nezadosten vnos energije za potrebe telesne dejavnosti in vzdrževanje delovanja organizma je tudi pot v preobremenitvene sindrome, pretreniranost in zadnje čase vedno bolj poznan sindrom relativnega energijskega pomanjkanja.
Kvalificirano znanje klinične športne prehrane
Vpliv prehrane na športnikovo zdravje je torej izjemno pomemben. Zdrav športnik lahko tudi bolj učinkovito vadi in zaradi boljšega zdravja »natrenira več«. To pa ni pomembno le za elitne ali rekreativne športnike. Pomembno je tudi za obvladovanje pojavov staranja in različnih kroničnih bolezni. Z debelostjo na čelu.
Znanje klinične športne prehrane tako postaja del nefarmakološkega zdravljenja različnih bolezenskih stanj. Zato potrebujejo tisti, ki se ukvarjajo s športno prehrano, vsaj osnovno znanje presnove in zdravstvenih vidikov prehranske podpore med telesno dejavnostjo. Potrebno je poznavanje fizioloških zakonitosti energijske in beljakovinske bilance in njihove periodizacije glede na potrebe telesne dejavnosti. Pa poznavanje problemov v zvezi z regulacijami telesnih mas, tako za športnike kot tudi debele, ki so telesno dejavni. In tako naprej vse do problemov regulacije telesnih tekočin in dehidracije.
Ob tem je potrebno seveda tudi znanje, kako se izvede prehranska obravnava tistega, ki je telesno dejaven, in ob tem je treba obvladati še tehnike meritev sestave telesa. Razumeti je treba tudi psihološko ozadje motivov in nemotivov za vadbo in vnos hrane. Pa še veliko drugega.
In ker se kliničnega pomena športne prehrane globoko zavedamo tudi pri Slovenskem združenju za klinično prehrano, smo nedavno začeli izvajati izobraževalne programe na tem področju.
